Astronomska noč z OŠ Bežigrad,
- 28. okt. 2022

Kljub petku pred prazniki, smo Andrej, Ida in Zorko sprejeli 22 radovednih astronomskih navdušencev iz OŠ Bežigrad in dva spremljevalca. Učenci večinoma obiskujejo izbirni predmet iz astronomije - bili so različnih starosti.
Na kratko smo predstavili nekaj svetlejših ozvezdij, kako poiščemo Severnico ..., laser je v tem primeru zelo priročno učilo. Učenci so si ogledali še naš teleskop Ciko (Dobson 30 cm, f/5) - primarno in sekundarno zrcalo, princip delovanja, ostrenja. Obiskovalce smo razdelili na dve podskupini, ki sta se menjali. V observatoriju je bil prikazan živ posnetek Saturna, princip snemanja, zunaj pa smo s Ciko opazovali prekrasna planeta Saturn in Jupiter. Nekaterim je uspelo videti še dvojno zvezdo Albireo in nam najbližjo galaksijo M31 v Andromedi.
Večina je prvič opazovala planete, mnogi so bili izjemno navdušeni.
Večina je takoj opazila podrobnosti na planetih (atmosferske vzorce na plinastih velikanih, Cassinijevo vrzel, ločnico v sistemu Saturnovih obročkov, lune ob planetih ...), nekaj pa je bilo tudi težav pri ostrenju, zaletavanju ob cev teleskopa ... , a vse smo rešili. Za nekatere mlajše obiskovalce je bila potrebna tudi "lojtra" do "zvezd" (okularja) - na lestvi so se tudi manj zaletavali v teleskop. Nanjo so se lahko tudi naslonili in tako mirneje odkrivali, opazovali nebo skozi okular. Tudi spretnosti opazovanja se je potrebno naučiti, si vzeti čas - risanje videnega ni odveč.
Kašen je tudi vprašal, zakaj gledam pravokotno v teleskop (v zemljo), a Jupiter je visoko na nebu. Na hitro je bil razložen princip teleskopa tipa Newton (sekundarno zrcalo pod kotom 45 ° ...), a za utrditev in razumevanje optike so potrebne vaje in uporaba različnih tipov teleskopov v razredu. Učenec je postavil pravilno in pomembno vprašanje - a šole nanj (še) ne dajejo odgovorov ..., ker je astronomija (po renesansi) ŽAL še zmeraj izključena iz šole.
Pojavil se je kakšen učenec, ki je tudi vprašal, koliko "star" Saturn opazujemo v tem trenutku. Ko je ena izmed učenk opazovala našo sosedo, galaksijo v Andromedi (M31) in smo ji povedali, da opazuje galaksijo, kot je bila videti pred 2,5 milijona let - je takoj pritekel še en radoveden fant in vprašal, slišal sem nekaj o milijonih let ... - a dogovorjena ura se je hitro iztekla in mladi so se spet vrnili pred mobilne telefone, tv-je, pc-je, splet in družbena omrežja ..., kjer bodo ŽAL preživeli večino svojega življenja. Ta ugotovitev ni problem te skupine, ki je vsaj doživela kratko astronomsko noč, ampak generalni problem slovenskega šolstva in družbe. To nikakor ni pošteno in pravično do mladih - kaj jim počnemo, ko jim prikrivamo resničen svet in vesolje!
Eden od učencev ima doma tudi svoj teleskop, do sedaj je opazoval samo Luno, od te noči naprej pa bo tudi planete - na Šentvidu se je namreč naučil kako poiskati planeta Saturn in Jupiter. Postavili so tudi vprašanje, koliko stane tak teleskop - ni se jim zdel predrag (700 EUR). Ena od učenk je opazila tudi Plejade - a ker so imeli omejen čas za opazovanja, so kopice, galaksije in ostali objekti globokega neba ostali za drugič (tudi Mars). Bila je prekrasna noč, temno in mirno nebo - a ker se je megla zadržala skoraj do 13. h, smo bili nekoliko v skrbeh, da se lahko pojavi tudi že kmalu v večernih urah. A se na srečo mladih radovednežev ni.
Sedaj je veliko manj megle v Ljubljanski kotlini, kot v naši mladosti. Razloga se skrivata v kvalitetnejši kurjavi in v globalnem segrevanju - temperature so višje, manj megle, tudi manj porabe energije, več doma pridelane zelenjave, hrane ..., seveda pa so tudi zelo problematične plati podnebnih sprememb. Temperature se višajo in je v ozračju tozadevno več energije (velja: Ek = mv²/2 ∝ kT), kar pomeni silovitejše in pogostejše konvekcije, vetrove, nalive, neuraja - nevihte ..., sprememba globalnih cirkulacij zraka, oceanov.
Vse zahvale gredo mentorjem (učiteljici in učitelju ...), ki so zbrali pogum in pripeljali učence v petek zvečer ob 19. h na Šentvid, enako gredo zahvale radovednim učencem in seveda staršem, da so dovolili kratko astronomsko noč.
Počasi se vračamo v predkoronski ritem.
Sledi še nekaj slik iz astronomskega večera.

Jupiter je levo nad observatorije (v Biku), Saturn pa desno nad zvonikom (v Kozorogu).

Zorko Vičar