Astronomija na Gimnaziji Šentvid

Prvi zametki astronomije na Gimnaziji Šentvid segajo v leto 1958, ko je naravoslovec Pavel Kunaver ustanovil astronomski krožek in začel z gradnjo observatorija na terasi šole. Po Kunaverjevem odhodu so astronomijo vodili različni zunanji in šolski mentorji. V času usmerjenega izobraževanja je astronomija na gimnaziji za nekaj let zamrla.

Do ponovnega aktivnega delovanja astronomskega krožka je prišlo spet leta 1991. Usposobili smo del stare opreme. Povezali smo se z observatorijem na Golovcu, kjer so nam prijazno odstopili CCD astronomske posnetke in program PC VISTA za obdelavo posnetkov. Nekaj časa smo se sicer navduševali nad računalniško astronomijo, vendar smo kmalu spoznali, da ni astronomije brez opazovanj. Začeli smo razmišljati o nakupu nove opreme, saj je bila stara že precej uničena, obenem pa smo potihem sanjali o možnosti dograditve nedokončanega Kunaverjevega observatorija.

Po dolgih letih oklevanja je vodstvo šole stisnilo zobe in omogočilo nakup sodobnega avtomatskega teleskopa MEADE LX 200, 10", f/10. S tem so se uresničile sanje mnogih generacij. Teleskop je vse zelo navdušil, hkrati pa smo se zaradi njegove občutljivosti in večje uporabnosti odločili za dograditev Kunaverjevega observatorija. V načrte za dograditev in tudi izvedbo del smo vključili dijake in tudi nekatere starše. Projekt bomo dokončali predvidoma leta 1996, saj so pomembnejša dela že končana. Na žalost nas tarejo finančne težave.

Pogoji za astronomijo so sedaj res zelo dobri. Rešili smo se dolgotrajnega postavljanja in umerjanja teleskopa. Teleskop je tako zmeraj pripravljen za opazovanja, fotografiranje in meritve. S tem smo pridobili dragocen čas, ki ga dijakom zmeraj primanjkuje.

Bili smo deležni številnih bolj ali manj upravičenih kritik zaradi onesnaženosti in osvetljenosti Šentvida, saj le ta leži na robu Ljubljane. Zdaj nam ni žal odrekanj in vztrajnosti, kot vidite iz fotografije na drugi strani revije, razmere niso tako nemogoče. Hiter dostop in praktičnost observatorija odtehtata že navedene pomisleke. Že nekaj let spremljam delo različnih astronomskih društev in skupin. Njihova opazovališča so sicer na hribih daleč stran od mestnih luči, vendar je prav ta odmaknjenost njihov velik problem.

Namen šolskega observatorija ni v vrhunskih opazovalnih pogojih, ampak da se večini dijakov omogoči osnovna astronomska opazovanja. Vhodna odprtina teleskopa ima premer 25cm, zato z njim lahko opazujemo objekte enajste magnitude, teoretično tudi štirinajste magnitude. Vsak, ki se le malo spozna na astronomijo ve, da lahko glede na navedene karakteristike opazujemo vse Messierove objekte in še precej šibkejše objekte. S planeti, Luno in Soncem pa tako ni nobenih težav. Bodimo odkriti: razne astronomske noči v hribih ne nudijo dosti več, seveda je tam oko manj obremenjeno in opazovanje enostavnejše in zato zadovoljstvo večje. Če izbiramo med možnostjo idealnih pogojev za peščico dijakov, ki jo nudijo naravoslovne noči in možnostjo, da veliko dijakov vidi enako, vendar mogoče malo manj kvalitetno, smo se mi odločili za drugo možnost, ki ne izključuje prve.

Glede na vse utemeljene pomisleke smo bili prijetno presenečeni nad kvaliteto opazovanj v mestnem okolju, katero nudi malo boljši amaterski teleskop. Cena teleskopa je samo malo višja od cene osebnega računalnika, kaj je trajnejše pa ni težko presoditi.

Nakup enake ali podobne opreme priporočamo vsem šolam, tako srednjim kot osnovnim, tudi katedri za fiziko na FNT. Za relativno majhno ceno bi tako omogočili mladim radovednežem veliko bogastvo, ki ga nudi že samo en pogled v globino vesolja. Astronomija je bila namreč zmeraj gonilo naravoslovne misli in misli na sploh. Na žalost se v Sloveniji učitelji, kaj šele ostali ljudje, tega ne zavedamo dovolj. Teleskop je zelo primeren za popularizacijo naravoslovja, katero prav zdaj doživlja krizo, zaradi ekstremno agresivnega potrošništva. Ta kriza se kaže pri skromnem vpisu na naravoslovne in tehnične fakultete, kjer se je včasih trlo študentov.

Naša velika želja je, da bi kupili CCD kamero. Časi snemanja s tako kamero so tudi do tridesetkrat krajši kot pri klasični astrofotografiji. Svetlobno dinamiko slike je mogoče naknadno računalniško spreminjati, hkrati pa posnetke takoj analizirati na ekranu in tako odpade mučno čakanje na drage klasične fotopostopke. Vse naštete prednosti nas tako rekoč rešijo problema preosvetljenosti mestnega okolja. Zdi se neverjetno, vendar je res, da danes lahko amater s CCD kamero za nekaj sto dolarjev vidi tako daleč kot so videli, še ne dolgo tega, le z največjimi teleskopi.

Na šoli trenutno poleg rednih srečanj in opazovanj potekajo tri raziskovalne naloge. V dveh nalogah se ukvarjamo s spektrografijo, v eni pa se ukvarjamo z možnostjo astrofotografije na robu mesta. Na državnem srečanju mladih raziskovalcev je dijak Gašper Šušteršič z nalogo Astrofotografija dosegel med astronomi prvo mesto. Eno izmed njegovih fotografij objavljamo tudi v tej publikaciji, to je znamenita Orionova meglica M42, "zvezdna porodnišnica".

Zorko Vičar --------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Posnetek Orionove meglice M42. Primarni fokus, teleskop MEADE LX200, čas osvetlitve 30 min, dia film 1600 ASA . Meglica M42 je oddaljena okoli 1800 sv. l. ,v notranjosti meglice so odkrili veliko infrardečih virov, kar je dokaz za rojevanje zvezd. Posnel Gašper Šušteršič.

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si