V Spiki sva opazili nekaj nalog o opazovanju Sonca. Meritve bi lahko opravili le ob enakonočju, zato sva izkoristili lepo vreme in se 23. septembra [1993] odpravili na streho Gimnazije Šentvid. Hoteli sva oceniti geografsko širino Ljubljane in kotno hitrost vrtenja Zemlje. Za to sva potrebovali ravno ploskev, šeleshamer, štoparico in stožec. Največ težav sva imeli s postavljanjem mize, ki nama je služila kot podlaga. Streha namreč ni čisto ravna. Pomagali sva si z vodno tehtnico. Na mizo sva pritrdili šeleshamer in nanj postavili stožec tako, da je senca padala na šeleshamer. Dolžino sence sva označevali od 12. do 15. ure. Poldne je bilo okoli 13. ure, zato sva takrat merili natančneje. Najprej sva izračunali geografsko širino. Uporabili sva enačbo:
tg j = s/v
j je iskana geografska širina, s dolžina sence ob poldnevu, v pa je višina stožca. Geografska širina ki sva jo na ta način dobi1i bili (45,9^o), je zelo blizu pravi geografski širini (46,1 ^o ).

Meritve:
v = 33,2 cm ± O,lcm
s=34,2 cm±O,lcm
_________________________
Račun: tg j = s/v ==> cp = 45,9^o ± 0,3^o

Nato sva ocenili še kotno hitrost vrtenja Zemlje. Izmerili sva dolžini senc ob 12 uri 50 minut in 12 uri 55 minut. Vrhova senc sva povezali s središčem osnovne ploskve stožca in izmerili kot a med dobljenima daljicama. To vrednost sva delili s časovno razliko in dobili kotno hitrost co. Merive:

t1=12h50min
t2=12h55min
a = 1,2 ^o ± 0,2 ^o
____________________________
t = t2 - t1 = 5 min = 0,08 h
w = a /t = 15 ^o/h ± 1,9^o/h
____________________________

Glede opazovalnih meritev sva se posvetovali s prof. M. Prosenom (v prejšnji številki Spike je opisal metodo). Za nasvete se mu zahvaljujeva.
Sanja Kmetec in Irena Mozetič