MATIJA KASTELIC, do jeseni dijak Gimnazije Šentvid-Lj, član Astronomskega krožka GŠ in
AD Vega-Ljubljana, se je, med okrog 100 mladimi raziskovalci EU v Budimpešti, odlično odrezal -
za nagrado (EU Young Scientist Special Awards, Special Prize) je dobil enotedensko
udeležbo na astronavtskem
kongresu v Kanadi ( International Astronautical Federation Congress in Vancouver,
Canada in October 2004).
----
Malo zgodovine
----
Naš član Matija Kastelic se je z nalogo Zvezdna spektrometrija (mentor Zorko Vičar)
po nerazumevanju na šoli (z nekaterimi predmeti se ni nikoli pobotal in mu je zato kdaj pa
kdaj zmanjkalo veselja in "časa" za šolo, pisanje ...), vseeno udeležil državnega srečanja
mladih raziskovalcev in tam zmagal. Bil je ocenjen kot najboljši v svoji skupini. Dobil je tudi
posebno nagrado. ZOTKS (Zveza za tehnično kulturo Slovenije) ga je tudi, skupaj še z
dvema nalogama, izbrala za evropsko srečanje mladih raziskovalcev, Eucontest -
september 2003, Budimpešta. Mednarodna komisija vsaj treh članov ga je na
evropskem srečanju uvrstila med prvih dvajset in je za nagrado dobil enotedensko
udeležbo na astronavtskem kongresu v Kanadi (» The European Space Research
and Technology Centre in Noordwijk, the Netherlands «, International Astronautical
Federation Congress, destinacija Vancouver - Canada).
Oglejte si stran:
Namen naloge je bil, izdelati spektrograf s sredstvi (znanjem), ki so dosegljiva na
povprečni srednji šoli. To je tako imenovani "slitless spectrograph", za katerega rabimo:
teleskop, CCD kamero, uklonsko mrežico, nekaj lepila in kartona, PC in jasno nebo.
Zdi se, da je tak spektrograf, kljub svoji enostavnosti (ali prav zaradi nje) primeren za
uporabo v šoli in pri krožkih kot učni pripomoček. Ločljivost takih spektrografov je tipično
velikostnega reda en nm ali manj. Z njim se naučimo umerjanja in hkrati lahko določamo
spektralne tipe neznanih zvezd. S takim spektrografom se da pokazati Planckovo porazdelitev
sevanja pri različnih temperaturah (tipih zvezd) in hkrati nakazati bistvo Wienovega zakona:
l*T=2897Kmm.
Vesolje se tako izkaže kot idealen laboratorij za sicer relativno zahtevne meritve,
raziskovalne naloge.
če bi namreč na šoli v laboratoriju hoteli doseči temperature 50 000 K, bi imeli velike težave, s
pomočjo vročih zvezd na mrzlem zimskem nebu pa to ni več "nobena kunšt".
Slika zgoraj, shema in izračun "slitless spectrographa", izdelan za nalogo.
Poznamo: enačbo za uklon na mrežici, mejni valovni dolžini, velikost CCD čipa - število
svetlobnih elementov, število raz na mm uklonske mrežice. Iz ocene za dolžino spektra
Dx
pa določimo razdaljo (h) med čipom in mrežico. Vse skupaj je potrebno
še izrezati, zlepiti in sestaviti.
Umeritveni spekter neona
Spekter Kapele kot CCD slika.
Porazdelitev števila fotonov po valovnih dolžinah, spekter Kapele
(na vrhu grafa CCD slika spektra).
Odlomki iz predstavitve.
Slovenia |
Matija KASTELIC (19)
|
Star spectrometry
Due to the development of some kinds of technologies, in the past few decades astronomy has made huge progress. In this development, spectrometry has played an important role as a large part of modern astronomy and discoveries would not be possible without it. Since the equipment at our school is good enough and due to spectometry popularity in astronomy, I have decided to write research work on this topic. Firstly, I recorded all main star types and measured them with emission spectrum of neon and helium for which I knew the wavelenghts of spectrum lines. In all measurements I used diffraction grating with hundred lines per millimetre, CCD camera ST7 and 10 inch (1’’=2. 54 cm) Meade S-C telescope. |
A fragment of research project (perhaps the most significant and surprising).
I have also prepared the comparison between black body radiation and a
graph composed from star spectra. It is possible to see clearly from this graph
that a body's maximum at higher temeprature is shifted towards lower wavelengths.
My graphs are calibrated only in the span of visible light, as unfortunately our school
ccd camera does not perceive neither ultraviolet nor infrared light of longer wavelengths
which are also strongly filtered by the Earth's atmosphere.
Planck radiation distribution measured with a spectrograph
(dj/dl=(2phc2/l5)(ehc/lkT-1)-1)
at different temperatures (star types) and at the same time the confirmation of Wien law:
l*T=2897Kmm.
In star spectra, it is of course possible to perceive explicit absorption lines, but the shift of spectra to the
right with regard to the decreasing surface star temperature, is obvious. We must by all means take into
account the fact that a CCD camera ST7 is limited to wavelengths between 400 and 900 nm. The space proves
to be an ideal laboratory in this case for research work of this kind; if we wanted to reach temperatures of
50 000 K in school laboratory, this work would probably not exist. However, with the help of stars such
graph is relatively quickly and simply recorded.
[S spektrografom izmerjena Planckova porazdelitev sevanja
(dj/dl=(2phc2/l5)(ehc/lkT-1)-1)
pri različnih temperaturah (tipih zvezd)
in hkrati potrditev Wienovega zakona:
l*T=2897Kmm.
Seveda je v spektrih zvezd zaznati izrazite absorbcijske črte, a zamik spektrov proti desni, glede na
padajočo površinsko temperaturo zvezd, je očiten. Vsekakor moramo upoštevati, da je CCD kamera ST7 omejna
na valovne dolžine med 400 in 900 nm. Vesolje se tukaj izkaže kot idealen laboratorij za take raziskovalne naloge,
če bi namreč na šoli v laboratoriju hoteli doseči temperature 50 000 K, najbrž te naloge ne bi bilo. S pomočjo
zvezd pa tak graf posnamemo relativno hitro in enostavno.]
Nagrade-zrcalni lokalni fajl.
Kartica z lepimi pozdravi iz Budimpešte.
Različni podpisi na kartici.
Postavitev stojnic na tržnici znanja, EUcontest 2003 - Budimpešta.
Matija med zagovorom (Jury interviews), 24.9.2003.
Ob srečanju z nobelovci in njihovim razmišljanjem (Meeting of the Nobel minds).
Matija sedi prvi z desne.
Nobelovci so jim svetovali, da naj nikoli ne raziskujejo za nagrade - kariero, in
da je morebiti dobro vsakih 5 let zamenjati področje raziskovanja.
Matija med prejemanjem nagrade (EU Young Scientist Special Awards,
International Astronautical Federation Congress in Vancouver,
Canada in October 2004), EUcontest 2003 - Budimpešta.
Award Ceremony in the Parliament reception (25.9.2003).
Vztrajanje in delo mnogih je bilo poplačano, tudi tistih dijakov, ki so pred
mnogimi leti garali pri izgradnji observatorija, nakupu opreme, pri raziskovalnih nalogah.
Enkraten dan in dogodek za Matijo, vse nas, Slovenijo.
Originalna slika.
Na strani http://www.eucontest.hu/, je napačen link.
Kopija Matijine nagrade, EUcontest 2003 - Budimpešta.
Award Ceremony in the Parliament reception (25.9.2003).
Dobil je Posebno nagrado 15. Evropskega tekmovanja mladih raziskovalcev -
v okviru Evropske vesoljske agencije, znotraj študentskega programa, je bil izbran
za sodelovanje na "Mednarodnem astronavtskem kongresu" v Vankuvru, Kanada
- oktober 2004.
Tekmovanje so spremljali mnogi svetovni mediji. Iz Slovenije na žalost
ni bilo nobenega medija, čeprav recimo prenašajo žogobrc in razne butaste
skrite kamere, iz vsakeka grmovja.
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si