ASTRONOMIJA NA GIMNAZIJI ŠENTVID

Astronomska opazovanja imajo na Gimnaziji Šentvid zelo pestro zgodovino. Že leta 1958 so pod vodstvom geografa in naravoslovca Pavla Kunaverja ustanovili astronomski krožek. Istega leta so kupili nepogrešljiv instrument, amaterski teleskop refraktor z ekvatorialno nastavitvijo in ročnim sledenjem.

Po pripovedovanju starejših generacij gimnazijcev, sedaj staršev nekaterih otrok, ki obiskujejo našo gimnazijo, so člani krozka poleg opa zovanj s terase tudi veliko hodili v naravo. Profesor Kunaver je imel zelo ambiciozne načrte. Izdelal je vrtljivo zvezdno karto z opisom ozvez ij. V načrtu je imel tudi šolski šestmeterski observatorij z vrtljivo kupolo. Uspelo mu je zgraditi le okroglo steno in steber za teleskop. Pravih razlogov za opustitev del nam ni uspelo izvedeti.

Zaradi starosti gospoda Kunaverja so sredi sec~.emdesetih let prevzeli občasno vodstvo krožka različni profesorji. Astronomijo so tudi vključili v predmet praktična znanja. Astronomski krožek so občasno vodili še profesorica Irena Snoj, profesor Marjan Prosen (kot gost), dijak Andrej Mohar, profesor Niko Kastelič in inženir Aram Karalič. V času usmerjenega izobraževanja je astronomija na šoli za nekaj casa zamrla.

Ker je optiko načel zob časa, je bilo potrebno stari teleskop nadomestiti z novim. Našla se je kompromisna rešitev, na refraktorjevo stojalo se je leta 1986 montiral reflektor tipa Newton (f=1200 mm, D=145 mm). S tem težkim in nerodnim teleskopom smo shajali do letošnjega leta, ko smo kupili računalniško vodeni MEADE-ov teleskop LX200 tipa Schmidt-Cassegrain (D=254 mm, f/10).

Odločitev o nakupu je bila težka. Naštejmo nekaj pomislekov za in proti. V povojnih desetletjih je Ljubljana postajala vedno večja, večerno nebo vse bolj medlo in tudi koncentracija smoga se je neusmiljeno večala. Zato smo se v krožku nekaj časa ukvarjali z "računalniško" astronomijo. Observatorij Golovec nam je podaril računalniški program PCVISTA za obdelavo asronomskih CCD posnetkov. Ta pridobitev nas je močno navdušila. Z dijaki smo obi-skali tudi observatorij na Golovcu, kjer smo se seznanili s tehniko snemanja s CCD kamero.

Toda spoznali smo, da astronomija brez opazovanj izgubi svoj temeljni smisel. Zato smo si dve leti prizadevali, da bi se lahko udeležili programa nočnega opazovanja z naslovom Astronomska naravoslovna noč, ki jo je takrat organiziralo astronomsko društvo Javornik (sedaj noči organizira UAD s katerim tudi pogodbeno sodelujemo). Zelo težko smo uskladili termin in ko nam je to končno uspelo, nam je zagodlo vreme. Razočarani dijaki so morali večkrat zadnjo uro pred odhodom razpakirati nahrbtnike in sendviče pojesti kar doma.

Astronomija je močno zaznamovala vso sodobno znanost in naše življenje, saj je konec koncev vesolje naš največji laboratorij. Cilj našega krožka je, poleg skrbi za izobraževanj nekaj deset članov, tudi ta, da se vsak gimnazijec najmanj enkrat udeleži nočnega opazovanja. To je možno le, če imaš teleskop in prostor za opazovanje na šoli. Morda se zdi ta zadnji cilj skromen, vendar: "Koliko slovenskih izobražencev, pa tudi koliko učiteljev, je vsaj enkrat pokukalo skozi teleskop, oziroma skozi okno v vesolje?"

Vsa te dejstva in razmišljanja so nas pripeljala do zadnjih odločitev. Kupili smo teleskop in dogradili opuščen Kunaverjev observatorij, tako da bo teleskop vedno na voljo za opazovanje in meritve. Potrebno je poudariti, da teleskop ne stane več kot dva osebna računalnika. Število ugodnih opazovalnih noči je sicer v Ljubljani menjše kot kje v gorah, vendar je dostopnost za dijake enostavnejša.

Na koncu tega prispevka pa bo dijak Marko Giacomelli predstavil še projekt Astronomski šolski observatorij:

.. V oči nam je torej padel osnutek že od nekdaj načrtovanega observatorija.

Toda to, kot vidite, niti najmanj ne spominja na observatorij. Ima pa dve lastnosti, ki so mi dale misliti, predvsem dve. Ima okrogel zid in pokrit je, kar bi se dalo koristno uporabiti.

Ogrel sem se za to stvar in izdelal raziskovalno nalogo z naslovom "Naš skromni observatorij". Ta raziskovalna naloga je v bistvu projekt, kako osnutek spremeniti v uporaben observatorij. Dobil sem nekaj idej , jih zmešal skupaj in najbolj ugodno rešitev vrgel na papir. Seveda bi bila najboljša rešitev kupola, vendar pa je ta predraga. Zato sem se odločil za improvizacije.

Ker sam zid s svojimi 160 centimetri ni bil dovolj visok, ga je bilo treba najprej za pol metra nadzidati. Prvotno streho smo obdržali tako kot je, vendar smo naredili majhen kirurški poseg. Ker se cela streha zaradi svoje teže ne da odpirati, smo odprli samo delček strehe, tam kjer bi stal naš teleskop, ostali del pa je ostal nedotaknjen. Odprtino smo pokrili z z,a to posebno prirejenim pokrovom in tako dobili improvizirano kupolo na zelo preprost in poceni način.

Pod odprtino smo zgradili poseben steber na katerem stoji teleskop okoli pa je postavljen oder po katerem se sprehaja opazovalec. To pa so v grobem tudi vsi gradbeni in mehanski posegi, ki so bili potrebni za preureditev nekega osnutka v pravi, uporaben observatorij.

Sledila bo še postavitev notranje opreme. Naš novi observatorij bomo lahko idealno izkoristili kot novo učilnico, saj je vendarle opazovanje na, svežem zraku veliko bolj prijetno in zdravo, kot pa sedenje v zatohlih učilnicah pred našimi profesorji. K opremi naše nove učilnice spadajo poleg klopi in mize tudi teleskop, računalnik, diaprojektor in grafoskop.

(Pozor - načrti so se ob izvedbi nekoliko prilagodili možnostim in uporabnosti.)

Torej predavanje in učenje ne bi bilo več dolgočasno, zgolj pisalno, ampak vizualno. Seveda pa je potrebno upoštevati, da observatorij ni samo "prostor za izkušene astronome", ampak je uporaben tudi za vse začetnike in nevedneže, ki bi se radi ukvarjali z gledanjem v nebo...

Za astronomski krožek sestavila
profesor Zorko Vičar in dijak Marko Giacomelli.

OGLEJ SI ŠE: