Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu s tem zakonom.

Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Društvo samostojno določi namen in cilje, dejavnost ter način delovanja s svojim temeljnim aktom, v skladu s pravnim redom Republike Slovenije.

Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov.

Iz imena društva mora biti razvidno, da gre za združevanje po tem zakonu in dejavnost društva.

Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.

Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.

Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa ali institucije, gospodarske družbe oziroma zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega imena potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev.

Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.

Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega že registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o vpisu kasneje registriranega društva v register društev. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od vpisa društva v register društev.

Vsakdo lahko postane član in deluje v društvu pod enakimi pogoji.

Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 15. leta, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih društva. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Posebne pravice in dolžnosti članov iz prejšnjega odstavka, ureja temeljni akt društva.

Tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem aktu.

Delo društva je javno.

Podatki, vpisani v register društev, so javni. Podatki, vpisani v register društev in evidence iz 13. in 14. člena tega zakona, so javni.

II. USTANOVITEV DRUŠTVA

Društvo lahko ustanovi najmanj deset polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva.

Temeljni akt društva mora določati: ime in sedež društva; namen in naloge društva; način včlanjevanja in prenehanje članstva; organe društva, njihovo delovno področje in njihova medsebojna razmerja; sestavo organov, način volitev članov organov ter njihovo mandatno dobo oziroma imenovanja in razrešitve; način upravljanja društva; pravice in dolžnosti članov ter organov društva; zastopanje društva; financiranje društva in način opravljanja nadzorstva nad razpolaganjem s finančnimi sredstvi; način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru ter ;način zagotavljanja javnosti dela društva in način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta.

Spremembe in dopolnitve temeljnega akta društva sprejme najvišji organ društva.

Če je v društvo včlanjenih do vključno 15 članov, opravljajo vsi člani naloge organov društva in izmed sebe izvolijo zastopnika društva. (Opomba: Razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča - U.L. RS št. 49/98).

Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko najmanj dve društvi ustanovita zvezo društev.

Zveza društev se ustanovi s pogodbo med društvi, ki jo na podlagi odločitev najvišjih organov društev sklenejo njihovi zastopniki. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja zveze.

Za zvezo društev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.

Ta zakon se uporablja tudi za mednarodno društvo ali zvezo mednarodnih društev, če se ustanovi ali ima sedež na območju Republike Slovenije.

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki jim je na podlagi mednarodnih pogodb v Sloveniji priznan status pravne osebe, morajo pred uveljavljanjem tega statusa predložiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, akt o ustanovitvi, temeljni akt, dokazilo o registraciji po pravu države pogodbenice in druga dokazila o izpolnjevanju pogojev iz mednarodne pogodbe.

Na podlagi predložitve dokumentov iz prvega odstavka tega člena vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, evidenco mednarodnih društev in zvez mednarodnih društev.

Mednarodna društva ali zveze mednarodnih društev, ki so ustanovljena po tujem pravu, razen tistih iz 13. člena tega zakona, lahko delujejo na območju Slovenije, če dobijo dovoljenje Vlade Republike Slovenije.

Ta društva se evidentirajo pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve.

Vlagatelj mora zahtevi priložiti temeljni akt, dokazilo državnega organa o registraciji oziroma pridobitvi pravne osebnosti, dokazilo o delovanju na območju najmanj dveh držav, osebno ime zastopnika in naslov mednarodnega društva ali zveze mednarodnih društev.

Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva (v nadaljevanju: pristojni organ).

O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Zahtevi za registracijo društva mora vlagatelj priložiti zapisnik ustanovnega zbora, dva izvoda temeljnega akta in seznam z osebnimi podatki ustanoviteljev (osebno ime, rojstni datum, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča) z njihovimi overjenimi podpisi ter osebno ime zastopnika društva.

Pristojni organ je dolžan o zahtevi iz 17. člena tega zakona odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.

Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ali ime društva ni v skladu z določbami tega zakona, opozori na to vlagatelja in mu določi rok, v katerem je potrebno zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.

Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni vloge oziroma ne uskladi temeljnega akta ali imena društva, se šteje, da je umaknilo zahtevo za registracijo.

Z registracijo postane društvo pravna oseba zasebnega prava.

Če društvo spremeni temeljni akt ali zastopnika društva, mora vložiti zahtevo za spremembo registracije v 30 dneh od nastale spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje najvišjega organa, na kateri sestanka, na katerem so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora društvo zahtevi priložiti dva izvoda novega temeljnega akta.

V primeru sprememb temeljnega akta se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena tega zakona.

Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s članarino,
- iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
- z darili in volili,
- s prispevki donatorjev,
- iz javnih sredstev in
- iz drugih virov.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, potrebnem za njihovo doseganje.

Društvo lahko poveri neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga društvo doseže z neposrednim opravljanjem pridobitne dejavnosti iz prejšnjega člena, se sme uporabiti le za doseganje namenov in nalog društva, v skladu s temeljnim aktom.

Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija.

Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme najvišji organ društva društvo,mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva ter mora biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskega standarda za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija, in določbami temeljnega ali posebnega akta društva.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

Društvo lahko preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu ali po samem zakonu.

Najvišji organ društva Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju društva.

Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi tega zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu najvišjega organa društva iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ. Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu ter prenos premoženja društva na drugo društvo ali lokalno skupnost.

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije s svojim delovanjem meri na protipravno rušenje ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo in nestrpnost oziroma spodbuja k nasilju in vojni.

Pristojni organ v primerih iz 28. in 29. člena tega zakona na podlagi pravnomočne odločbe izbriše društvo iz registra.

Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in v primerih prenehanja društva po 29. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb zasebnega prava določen pristojni državni organ Če društvo ne ravna po drugem odstavku 28. člena in v primerih iz drugega odstavka 28.a člena ter v primerih prenehanja društva po 29. členu tega zakona, odloči o prenosu premoženja društva pristojno sodišče, skladno s predpisi o likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 28. člena tega zakona.

S kaznijo najmanj 50.000 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom (3. člen);
2. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 4. člena);
3. spremeni temeljni akt ali zastopnika društva in v roku ne vloži zahteve za spremembo registracije (prvi odstavek 20. člena);
4. opravlja dejavnost, ki ni v skladu z nameni in nalogami društva (prvi odstavek 22. člena);
5. ne porabi ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki za izvajanje osnovne dejavnosti društva (tretji odstavek 21. člena in 23. člen);
6. neresnično izkazuje podatke o finančno-materialnem poslovanju oziroma poročila o poslovanju v roku ne predloži organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov (25. člen);

7. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (20.a člen).

Z denarno kaznijo najmanj 10.000 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi zastopnik društva.

Društvo, ki je bilo ustanovljeno po zakonu o društvih (Uradni list SRS, št. 37/74 in 42/86), nadaljuje delo po določbah tega zakona, svoje temeljne akte in delovanje pa mora v primeru neskladnosti uskladiti s tem zakonom najkasneje v roku dveh let od začetka veljavnosti tega zakona. Pristojnemu organu mora predložiti morebiten nov temeljni akt in sporočiti osebno ime zastopnika društva.

Za društva, ki so bila registrirana po dosedanjih predpisih pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, odstopi ministrstvo celoten spis pristojnemu organu.

Minister za notranje zadeve izda natančnejše predpise, s katerimi določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev, v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega zakona.

Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij preverja zakonitost in pravilnost izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje društev, ki razpolagajo z družbeno lastnino, dokler se ta lastninsko ne preoblikuje.

Družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, se lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni.

Do uveljavitve posebnih zakonov iz prejšnjega odstavka, društva kot dober gospodar upravljajo in gospodarijo z družbeno lastnino, s katero razpolagajo. Lastninska razmerja in druga pravna upravičenja društev na tej lastnini se do sprejema teh zakonov ne morejo spreminjati.

Status društva, ki deluje v javnem interesu podeli društvu minister, ki vodi upravni organ, pristojen za področje, na katerem društvo deluje, v skladu s pogoji, kriteriji in načinom pridobitve, ki se določijo s posebnimi zakoni.

Če deluje društvo na področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, odloči o pridobitvi statusa društva iz prejšnjega odstavka minister, ki je pristojen za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrov.

Če društvo deluje na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, odloča o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena minister, pristojen za upravo.

O podelitvi, podaljšanju oziroma odvzemu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, mora pristojno ministrstvo v 8 dneh obvestiti pristojni organ.

Do uveljavitve posebnih predpisov iz 3. člena tega zakona določi kriterije, na podlagi katerih se društvom podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, pristojno ministrstvo, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

20. člen

"Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati določba petega odstavka 58. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86) in določba petega odstavka 37. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76 in 42/86)."

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zakon je stopil v veljavo 19.11.1999.