Skupina Repatice in kometi - astronomska predavanja in opazovanja pri AD Vega - Ljubljana
(2008/09)


Oktet predavateljev ADV: Andrej, Dejan, Gregor, Jure, Klemen, Matija, Peter, Zorko

Predstavitve: ppt, html, ...

URNIK, VSEBINA IN PREDAVATELJI �E NISO USKLAJENI - to je zgolj predlog!!!
  1. Uvodna ura - pogovor o programu ... [*]
  2. Pot na Mars (krivulja leta, �as, te�ave) [Matija]
  3. Luna [Andrej]
  4. Zemlja [Andrej]
  5. Hubble [Andrej]
  6. Slovenski astronomi
  7. Astronomija na drugih valovnih dol�inah (infrarde�a, ultravijoli�na, radijska ... ), [Andrej]
  8. Projekta Apollo in Orion [Matija]
  9. Space Shuttle [Klemen]
  10. Rojstni hi�i Jo�eta �tefana, Josipa Plemlja (en dan)
  11. Exstrasolarni planeti [Matija]
  12. Opazovanje na To�kem �elu
  13. Zanimive ideje za prihodnjo tehnologijo (vesoljsko dvigalo in podobno) [Matija]
  14. Morebitna predavanja zunanjih gostov [z univerze, tujine, ..., ideje: glaciolog dr. Peter Skvar�a, T. Zwitter, A. Gomboc, D. Petra�, M. Prosen, ...]
  15. Obiski as. observatorija na Golovcu
  16. Tehni�ni muzej (Slovenija Bistra, ...)
  17. Rojstni hi�a Jurija Vege (popoldne?)
  18. Izdelava dru�tvenega teleskopa
  19. Obisk reaktorja v Podgorici (alternativa je JE Kr�ko)
  20. Pogovor o poljubnih temah - vpra�anja, mi odgovarjamo [*]
  21. Podnebne spremembe [Gregor]
  22. Aktualni in bodo�i dogodki na podro�ju astronomije - astronavtike [Matija] (misije, teko�i - bodo�i projekti, ESA, NASA, Rusija, Japonska, Kitajska, Indija, kje je Slovenija - RAdial VElocities, GAIA, Hipparcos, Cassini, itn)
  23. Astronomske novice

    ----

    Sledijo predlogi iz prvega sre�anja 8.10.2008 (�tudijsko leto 2008/2009).

  24. HDR (High Dynamic Range Photography) in astrofotografija - prakti�ni primeri (tudi v razredu, mlada Luna, M31) [Klemen]
  25. Detekcija nevtrinov
    (Ker nevtrini interagirajo le �ibko, je verjetnost za njihovo interakcijo s snovjo zelo majhna. Razpolovna debelina za absorpcijo nevtrinov v svincu je okrog enega svetlobnega leta. Ker nevtrini interagirajo le �ibko, je verjetnost za njihovo interakcijo s snovjo zelo majhna. Razpolovna debelina za absorpcijo nevtrinov v svincu je okrog enega svetlobnega leta. Vsak tip detektorja nevtrinov vsebuje veliko koli�ino snovi v podzemni jami in ta ga ��iti pred kozmi�nim sevanjem.) [Klemen]
  26. Sevanje kozmi�nega ozadja [Gregor] (mikrovalovi)
    (Osnovno podobo prapoka - veliki pok - lahko danes vidimo v dejstvu, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od bli�njih. Drugi pokazatelj prapoka je mikrovalovno sevanje kozmi�nega ozadja, precej oslabljeno sevanje, ki izvira iz �asa kmalu po prapoku. To sevanje je izredno enakomerno v vseh smereh. To posebnost sevanja so kozmologi poskusili pojasniti z za�etnim obdobjem hitrega napihnjenja, ki je sledilo prapoku, saj zelo oddaljeni predeli Vesolja med sabo druga�e niso mogli vplivati drug na drugega.)
  27. Pot od vodika v jedru zvezde do helija, kisika, du�ika, �eleza, urana, planeta, do �loveka. [Klemen]
  28. Merjenje razdalj v vesolju (od antike do danes, paralaksa, supernove, rde�i premik, itn)
  29. Podnebne spremembe in teorije, modeli, ki zavra�ajo splo�no sprejeto in utemeljeno teorijo o vplivu toplogrednih plinov na podnebje [Gregor]
  30. Nobelovi nagrajenci in astronomija (te�ave pri korektnem izboru nagrajencev) [Klemen]
  31. Aktualna Nobelova nagrada za fiziko - nekateri odzivi iz Italije
  32. Opazovanja - poudarek na prostorski predstavi (kje je objekt glede na na�o galaksijo in Sonce)
  33. Hitrost svetlobe (priznana teorija, ki temelji na merjenjih in teorije, ki oporekajo kon�nosti svetlobne hitrosti) [Jure]
  34. Kako se odra�a temna snov ob trkih galaksij
  35. Elektri�no vesolje - Kako je elektrika razsvetlila svet Nagrada Aventis za leto 2006 - najpresti�nej�a nagrada za poljudnoznanstveno literaturo.
    [Jure] (DAVID BODANIS sodi poleg Stephena Hawkinga in Briana Greena med najuspe�nej�e pisce poljudnoznanstvenih knjig. Doslej je napisal �tiri dela, vsa so bila pri bralcih izredno dobro sprejeta. Svojo kariero je za�el kot profesor na Oxfordu, trenutno pa kot strokovni svetovalec sodeluje z najve�jimi podjetji za tehnolo�ki razvoj.
    Sila elektrike je izjemno mo�na in neprenehoma deluje �e 13 milijard let. �eprav je o�em ve�ino �asa nevidna, so njeni u�inki prisotni povsod. David Bodanis je v knjigi Elektri�no vesolje predstavil zgodovino znanstvenih odkritij, povezanih z elektriko, in tako svojim bralcem od�krnil vrata v kraljestvo, ki vlada svetu, v katerem �ivimo. Pri tem se je osredoto�il predvsem na spoznanja 19. in 20. stoletja, ki so omogo�ila izdelavo naprav, o katerih je �love�tvo prej lahko le sanjalo)
  36. Umetno spreminjanje vremena [Gregor] (zloraba vremena za parade, �portne spektakle, spreminjanje vremena za prepre�itev orkanov, ujm, ...)
  37. Higgsov bozon ... [Jure]
  38. xy

FOTO GALERIJA 2008/2009

    
Sestavil mentor Zorko Vi�ar skupaj s �lani AKG� & ADV in Kometi & repaticami

2008, Ljubljana


tel. 041  549   963 (Zorko)

Kontaktna oseba za UNI3
Franc Pavlov�i�
Kolarjeva 25a
1000 Ljubljana
TELEFON:  (01) 232    669      2

Nazaj na doma�o stran.