Izrazi

Izraz je sestavljen iz vrednosti, spremenljivk in operatorjev, ki so med seboj povezani na predpisane načine. Ko izraz izračunamo, dobimo neko vrednost (vrednost izraza), katere tip je odvisen od tipov posameznih operandov in uporabljenih operatorjev.

Ločimo dve vrsti izrazov. Vsi izrazi imajo vrednost, nekateri pa dodatno spremenijo še vrednost kakšne spremenljivke. Izraz 3 + 4 ima vrednost 7, izraz x = 5 pa vrednost 5. Pri tem drugi izraz še spremeni vrednost spremenljivke x (priredi ji vrednost 5).

Pri sestavljanju izrazov je zelo pomembno poznavanje operatorjev, zato si jih poglejmo podrobneje. Operatorje delimo v več skupin: prireditveni, primerjalni, logični, aritmetični, bitni in posebni operatorji.

Osnovni prireditveni operator je =, ki spremenljivki na levi strani priredi vrednost izraza na desni strani operatorja. Če napišemo x = y, bomo spremenljivki x priredili vrednost spremenljivke y. Drugi prireditveni operatorji so samo kratice za kombinacije operatorja = z drugimi operatorji.

Vrednost prireditvenega izraza je enaka vrednosti izraza, ki ga prirejamo spremenljivki. Ker ima svojo vrednost, lahko prireditveni izraz uporabimo kot del drugega izraza, torej tudi na desni strani novega prireditvenega izraza.

Primerjalni operator primerja vrednosti svojih operandov in vrne logično vrednost true ali false, odvisno od rezultata primerjave. Operanda sta lahko poljubna izraza. Če sta enakega tipa, je false manjše od true, števila primerja po velikosti, nize pa leksikografsko (po abecedi).

Poglejmo si še nekaj primerov, ko operanda nista enakega tipa. Operator === bo v takem primeru vedno vrnil false, operator !== pa true. Vrednost undefined je enaka vrednosti null, ta pa je manjša od vrednosti true (undefined in true pa nista primerljiva). Pri primerjanju števila z nizom poskuša JavaScript niz pretvoriti v število. Če mu uspe, primerja števili, sicer pa vrne false.

Z uporabo logičnih operatorjev sestavljamo bolj zapletene primerjave. Operandi so običajno logične vrednosti, oziroma izrazi, katerih vrednosti so true ali false. Preverimo lahko, ali sta oba operanda enaka true (logični in), ali je vsaj en operand enak true (logični ali), ali pa spremenimo veljavnost operanda (logična negacija).

Operandi pa niso nujno samo logične vrednosti. Operator && vrne vrednost levega operanda, če jo je mogoče pretvoriti v false (take vrednosti so na primer število 0, prazen niz, null in undefined), sicer pa vrne vrednost desnega operanda. Operator || vrne vrednost levega operanda, če jo je mogoče pretvoriti v true, sicer pa vrne vrednost desnega operanda. Operator ~ pa vrne false, če je vrednost njegovega edinega operanda mogoče pretvoriti v true, sicer pa vrne true.

Opozoriti pa velja še na eno podrobnost. Če je vrednost levega operanda operatorja && enaka false, bo vrednost izraza tudi false, ne glede na vrednost desnega operanda. JavaScript zato v tem primeru vrednosti desnega operanda sploh ne izračuna. Podobno velja za operator || v primeru, ko je vrednost njegovega levega operanda enaka true.

Osnovnih aritmetičnih operatorjev (+, -, *, /) verjetno ni treba posebej predstavljati. Malo manj znan aritmetičen operator je %, ki vrne ostanek pri deljenju. Pozabiti pa ne smemo še na eniški operator -, ki spremeni predznak operanda. Obstaja tudi eniški operator +, ki na številskem operandu ne naredi ničesar, ostale pa pretvori v število. Operandi omenjenih operatorjev so lahko poljubni izrazi.

Obstajata še dva aritmetična operatorja, ki delujeta na spremenljivkah (njun edini operand). Operator ++ poveča, operator -- pa zmanjša vrednost spremenljivke za ena. Oba lahko napišemo pred ali za imenom spremenljivke.

Če kakšen operand aritmetičnih operatorjev ni številskega tipa, ga JavaScript poskusi pretvoriti v število. Vrednosti null, false in prazen niz pretvori v število 0, vrednost true v število 1, vrednost undefined pa v število NaN.

Izjema k zgornjemu pravilu o pretvorbi operandov v števila je pri seštevanju. Kadar je eden od operandov pri seštevanju niz, bo JavaScript tudi drugega najprej pretvoril v niz, nato pa bo oba niza staknil. Tako je vrednost izraza "123" + 4 enaka "1234", in ne 127. Za stikanje nizov lahko uporabimo tudi prireditveni operator +=.

Opišimo še razliko med ++x in x++. Na spremenljivko x imata oba izraza enak učinek. Njeno vrednost povečata za ena. Razlika je v vrednosti izraza samega, ki postane zelo pomembna, če ga uporabimo kot del večjega izraza. Vrednost izraza ++x je nova (že povečana) vrednost spremenljivke x, vrednost izraza x++ pa je stara (še nepovečana) vrednost spremenljivke x. Podobno velja tudi za operator --.

Bitni operatorji obravnavajo svoje operande kot 32 bitna cela števila. Če kateri od operandov ni celo število, ga JavaScript ustrezno pretvori. Pri tem realnemu številu odreže števke za decimalno piko, niz predela v število (če mu ne uspe, ga obravnava kot število 0), vrednosti undefined, null in false predela v število 0, true pa v število 1. Vrednost, ki jo dobimo kot rezultat bitne operacije, je vedno številska.

Rezultati operacij &, | in ^ so 32 bitna cela števila, ki imajo na 1 nastavljene natanko tiste bite, ki so bili 1 pri obeh operandih, vsaj enem operandu oziroma natanko enem od operandov. Rezultat operacije ~ dobimo tako, da spremenimo vse bite njegovega edinega operanda.

Med bitne operatorje spadajo tudi operatorji za pomik, ki pomaknejo bite levega operanda za določeno število mest (desni operand) v levo ali desno. Operator << je pomik v levo. Pri tem izgubimo nekaj bitov na levi (toliko, kolikor je dolg pomik), nova mesta na desni strani pa se napolnijo z ničlami. Operatorja za pomik v desno sta kar dva. Pri obeh izgubimo nekaj bitov na desni (toliko, kolikor je dolg pomik), razlikujeta pa se načinu, kako se napolnijo nova mesti na levi. Operator >> nova mesta napolni z bitom, ki je bil najbolj levi že pred pomikom, operator >>> pa z ničlami.

Posebne operatorje bomo podrobneje opisali kasneje, ko jih bomo potrebovali. Tukaj so samo našteti, da bo seznam operatorjev popoln.

Kadar v enem izrazu uporabimo več operatorjev, je dobro vedeti, kateri operator bo imel prednost pri izračunu vrednosti izraza. V spodnji tabeli so našteti vsi operatorji glede na svojo prioriteto. Operatorji z višjo prioriteto so v tabeli višje.