Koledar verzija 4.5 je brezplačen program. Z njim je možno izračunati dan v tednu za katerokoli leto, starost na današnji dan, razliko v dnevih med katerimakoli dvema datuma, datum pustnih torkov in velike noči , datume premakljivih cerkvenih praznikov, datume in dneve v tednu za slovenske državne praznike. Omogoča pretvorbo med gregorijanskim in julijanskim, gregorijanskim in islamskim, gregorijanskim in perzijskim, ter gregorijanskim in hebrejskim koledarjem in to v obe smeri. S programom je možno izračunati uro sončnih in luninih vzhodov in zahodov za katerikoli dan v letu za vsak kraj na zemlji. V programu so prednastavljeni podatki za vse večje slovenske kraje. Prav tako je podan tudi kot na obzorju. Kot je v stopinjah (0-360 st) merjeno od severa v smeri urinega kazalca. Program omogoča izračun luninih men do leta 3000, izračun sončevih in luninih mrkov, izračun zvezdnega časa za katerikoli kraj na zemlji, izračun začetkov astronomskih letnih časov itd.. Program se avtomatsko preklopi za vse datume pred 4. 10. 1582 iz Gregorijanskega v Julijanski koledar. Datumi pred letom 1582 so v Julijanskem koledarju in ne v proleptičnem Gregorijanskem koledarju. Programu sta dodana tekoči datum in ura. Oba sta odvisna od sistemskega datuma in sistemske ure. (V kolikor ne kažeta pravilno, je treba nastaviti sistemski datum in uro vašega računalnika. To je pomembno pri izračunu starosti.) Pri ostalih izračunih program ne uporablja nobene sistemske funkcije. Program izračunava tudi pomembna števila in sicer: Julian Day Number (JD) - število dni, ki je preteklo od 1.1. 4713 pred našim štetjem (pred Kr.). V tem programu je Julijansko število podano za vsak dan ob 0.00 uri. Dnevi niso dobili ime po Juliju Cezarju, ki je uvedel Julijanski koledar leta 46 pred našim štetjem, temveč po Joseph Justus Scaliger-ju (1540-1609), ki je l. 1583 določil dan 1 kot dan, ko vsi trije koledarski cikli konvergirajo. Prvi cikel je 28 letni cikel, pri katerem Julijanski koledar (imenovan po Juliju Cezarju) ponavlja svoje dneve. Po 28 letih vsi datumi padejo na isti dan v tednu, tako da bi potrebovali samo 28 koledarjev za vsa leta. (Pri sedanjem Gregorijanskem koledarju je ta cikel 400 let). Drugi cikel je Golden Number - zlato število, ki se ponavlja na 19 let. To je cikel pri katerem vse lunine faze pridejo na iste datume v letu. Tretji cikel je 15 letni cikel cesarja Constantina, to je obdobje pobiranje davkov. Vsi trije cikli se ponavljajo vsakih 7980 let. Modificirano Julijansko število dni (MJD) . Ker se pri večini dni v sedanjem času (300 letna perioda) Julijansko število začne s številko 24 je bilo leta 1975 sprejeto modificirano Julijansko število. Število je definirano kot: MJD=JD -2.400.000,5. MJD ima vrednost 1 dne 18.11. 1858 (opolnoči-to je v noči med 17.11 in 18.11.1858). Rata Die (RD) število, je število dni, ki je preteklo od 1.1. leta 1. Pri tem se upošteva, da ima število vrednost 1 na dan 1.1. leta 1. Lilian Day Nuber (LD) - Lilianovo število dni, to je število dni, od dne 15. 10. 1582 ko je stopil v veljavo Gregorijanski koledar. Datum 15. 10. 1582 ima število 1. Število je dobilo ime po Aloysiusu Lilianu, ki je bil svetovalec papeža Gregorja XIII, in je bil eden vodilnih mož, ki je sodeloval pri Gregorijanski koledarski reformi. Golden Number - zlato število. Dve leti, ki imata isto zlato število, imata lunine mene približno na isti dan. Epact je starost lune 1 januarja tekočega leta. Pri tem je mišljena 'uradna' starost po kateri se izračunava datum Velike noči, ki se od astronomske starosti lahko razlikuje tudi za 2 dneva. Proleptični gregorijanski koledar (prolepsa = prezgodnji nastop) je koledar, pri katerem upoštevamo pravila gregorijanskega koledarja še pred njegovim nastankom, torej pred 15. 10.1582. (Primer: leto 1300 - ni deljivo s 400) v proleptičnem gregorijanskem koledarju ne bi bilo prestopno leto, čeprav je v takrat veljavnem Julijanskem koledarju bilo prestopno leto. Proleptični julijanski koledar (prolepsa = prezgodnji nastop) je koledar, pri katerem upoštevamo pravila julijanskega koledarja še pred njegovim nastankom, torej pred letom 46 pred Kr. Program upošteva tudi datum, ko se je pričel Gregorijanski koledar. Gregorijanski koledar se je začel z datumom 15.10.1582 (petek). V februarju leta 1582 se je katoliška cerkev odločila, da bo uvedla nov koledar v oktobru 1582. Pri novem koledarju so izpustili 10 dni. In sicer: Dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) je sledil datum 15.10. 1582 (petek). Nov Gregorijanski koledar se od prejšnjega Julijanskega razlikuje v tem, da so samo tiste letnice stoletij, ki so deljive s 400 prestopna leta, ostale pa ne. Torej leto 1600 je bilo prestopno leto, 1700, 1800 in 1900 pa ne. (Letnice 1700, 1800, 1900 niso brez ostanka deljiva s 400.) Leto 2000 je spet prestopno leto, leto 2100 pa ne bo. Nov Gregorijanski koledar je bil takoj sprejet v Italiji, Poljski, Portugalski in Španiji. Nekatere druge države so sprejele koledar v naslednjih 300 letih. Npr. Francija je naredila spremembo proti koncu leta 1582, Velika Britanija in njene kolonije, vključno s sedanjo ZDA, so izvedle prehod iz Julijanskega na Gregorijanski koledar šele leta 1752. Razlika med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem se vsakih 100 let pri letnicah, ki niso deljiva s 400 poveča za 1 dan. V letu 2000, ki je prestopno leto pri obeh koledarjih, se razlika ni povečala. Sedaj je razlika 13 dni, konec februarja leta 2100 pa se bo povečala na 14 dni. Program omogoča tudi izračun razlike med dvema poljubnima datumoma, izračun datuma Velike noči, ter za veseljake, izračun datuma pustnega torka. Velika noč je skoraj vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski Luni (zakaj beseda skoraj in kje so neskladja z današnjo astronomsko določitvijo polne Lune in pomladi - si preberite na povezavi iz_velike_noci_.html ). Torej prvo nedeljo po cerkveni polni Luni po 21. marcu. Pustni torek pa je en dan pred pepelnično sredo. (47 dni pred Veliko nočjo.)
IMENA MESECEV
Imena mesecev smo povzeli Rimljanih, ki so jih poimenovali po svojih bogovih
in cesarjih ali po zaporedni številki.
Slovenci, ki smo na naravo vezano ljudstvo, pa smo v imena mesecev
zapisali dogajanja na poljih, v
gozdovih, na travnikih, v sadovnjakih, v vinogradih.
Prosinec
-
januar
Svečan
-
februar
Sušec
–
marec
Mali traven
–
april
Veliki traven
–
maj
Rožnik
–
junij
Mali srpan
–
julij
Veliki srpan
–
avgust
Kimavec
–
september
Vinotok
–
oktober
Listopad
–
november
Gruden
–
december
JANUAR – PROSINEC
Januar
je dobil ime po rimskem bogu Janusu
–
bogu začetka in konca. Janus je imel dva obraza
–
z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost.
Ko so Rimljani začeli kako vojno, so
odprli vrata Janusovega templja, ob koncu vojne pa so jih
zaprli.
Slovensko ime prosinec »prosi proso«, saj je bil januar lačni zimski
mesec, poln želja po prosu. Proso z
obiljem svojih zrnc je davni simbol blaginje.
FEBRUAR – SVEČAN
V besedi februar se skriva rimski praznik očiščevanje »febra«. Pred prihodom nove
ga leta se je bilo
treba obredno »očistiti«. Rimljani so po starem koledarju začeli leto s 1.marcem. Februar, ki je bil
poleg januarja naknadno dodan staremu rimskemu koledarju, je bil zadnji mesec v letu in tako zanj ni
ostalo dovolj dni in je postal najk
rajši mesec v letu.
Slovensko ime svečan povezujemo z besedo sveča
–
pa naj bo narejena iz voska ali iz ledu, za obe
sveči je v mrzlem in temnem zimskem mesecu pravi ča
MAREC
–
SUŠEC
Stari rimski koledar je začel leto s pomladjo. Prvi mesec v letu je
bil zato marec. Bojeviti Rimljani so
prvi mesec v letu posvetili bogu vojne Marsu.
Slovensko ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico,
se začne sušiti in se
pripravljati na pomladno rast.
APRIL
–
MALI TRAVEN
Latinska besed »aperire«
pomeni odpreti. V aprilu se zemlja »odpira« v novo rast.
Tudi slovensko ime
- mali traven – govori o mladem, novem, malem zelenju po gozdovih, travnikih in
poljih.
MAJ
–
VELIKI TRAVEN
Maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo po
častili tudi tako, da so
najlepšemu mesecu v letu dali njeno ime.
Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni isto: bujno pomladno rast.
JUNIJ – ROŽNIK
Juniju je dala ime Junona, boginja neba, žena Jupitra, najvišjega rimskega boga.
Ta mesec je oko
li 21. junija solsticij. Na severni polobli je to poletni solsticij, na južni pa zimski.
Slovensko ime rožnik označuje mesec, ko polja in travniki dehtijo od tisočerih rož.
JULIJ – MALI SRPAN
V juliju se je rodil rimski vojskovodja Julij Cezar, ki pa se
ni ukvarjal le z vojnami. Med drugim je dal
prenoviti stari rimski koledar. Novi, julijanski koledar, je imel dvanajst mesecev in je v
Evropi veljal
več kot 1500 let.
Za našega kmeta je visoko poletje čas žetve s srpom, od tod ime meseca v visokem poletju
-
mali
srpan.
AVGUST - VELIKI SRPAN
Leta 27.pr.n.št. je prvi rimski cesar Octavianus, nečak Julija Cezarja, dobil od rimskega senata vzdevek
–
Augustus, kar pomeni Vzvišeni. Avgustov stric, Julij Cezar, ki je dal prenoviti stari rimski koledar, je
ovekove
čil svoje ime v sedmem mesecu koledarja. Tudi Avgust je hotel svoje ime videti v koledarju in
še več kot to. Zahteval je, da ima tudi njegov mesec 31 dni, čeprav bi moral imeti 30 dni, ker ima po
koledarskem redu vsak drugi mesec 31 dni.
V poljedelski
deželi, kot je naša, osmi mesec v letu pomeni čas velike žetve s srpom
–
veliki srpan.
SEPTEMBER – KIMOVEC
Septem v latinščini pomeni sedem. September je bil sedmi mesec po starem rimskem koledarju, ki je
imel le deset mesecev in se je začel z marcem.
Sl
ovenski kimovec je dobil ime po sadju, ki je v tem jesenskem mesecu zrelo in »kima« na vejah
sadnega drevja.
OKTOBER – VINOTOK
Octo v latinščini pomeni osem. Po starem koledarju je bil oktober osmi mesec.
Za našega vinogradnika je vinotok mesec, ko »vino
teče« v sode v času vesele trgatve.
NOVEMBER – LISTOPAD
Po starem rimskem koledarju je bil november deveti mesec. Beseda novem v latinščini pomeni devet.
Po našem koledarju je november enajsti mesec. Ime mu je listopad. To je čas, ko se narava pripravl
ja
na zimsko spanje in listje pada z dreves.
DECEMBER - GRUDEN
Decem
–
v latinščini deset
– deseti mesec po starem rimskem koledarju.
Naš kmet je zadnjem mesecu leta opazoval zemljo in videl, da pozimi zaledenela v grude leži po polju
– od tod ime gruden
PREGOVORI O VREMENU
Če v prosincu ni snega,
ga mali traven da.
Če svečana mačka na soncu leži,
v sušcu spet rada za peč pribeži.
Če se sušca da orati,
bo treba v malem travnu jokati.
Če je majnika lepo,
je dobro za žito in za seno.
Če junija sonce pripeka
in vmes dežek rosi,
obilo zemlja rodi.
Če julija so hladni, mokri dnevi,
bodo prazni sodi, prazni hlevi.
Če se avgusta po gorah kadi,
kupi si kožuh za zimske dni.
Če se zgodaj selijo ptiči,
bo huda zima o božiči.
Če vinotoka mr
az in burja brije,
Prosinca in svečana sonce sije.
Če listopada mokro zemljo sneg pokrije,
Bo malo prida za kmetije.
Če o božiču led visi od veje,
Se velika noč vsa v cvetju smeje
Nazaj na domačo stran.