Kratice
<BR>-break-lom vrstice (prestavi v novo vrstico)
<HR>-horizontal rule -črta čez cel ekran
<P>-paragraph -odstavek
<U>-underline -podčrtano
<I>-italic -nagnjena pisava
<B>-bold -krepka oz. poudarjena pisava
<PRE>-
preformatted-
ukaz je namenjen zapisovanju vnaprej oblikovanih tekstov
<OL>-order list -oštevilčen seznam
<UL>-unorderd list-
neurejen neoštevilčen seznam
<LI>-list -seznam
IMG-image -slika (primer:<IMG ALT=" "SRC="slika.jpg/gif">)
SRC-source -izvor (primer:<IMG ALT=" "SRC="slika.jpg/gif">)
ALT-alternative -izbira med dvema možnostima (primer:<IMG ALT="vse pravice pridržane" SRC="slika.jpg/gif">)
<A> - anchor (sidro, zasidrati)
<A NAME=
"anchor-name">
<A HREF=
"#anchor-name">
link-text</A>
<A HREF="
url">
link-text</A>
<A HREF="
url#anchor-name">
link-text </A>
The anchor tag defines either a link or an anchor in a document. The anchor tag must contain either a NAME
attribute or an HREF
attribute, or both.
There are three optional attributes that are no longer commonly used with anchor, though they are used with LINK
:
REF=
"relationship"
defines the relationship between this document and the HREF
URL.
REV=
"relationship"
defines the relationship between the HREF
URL and this document. (REV
stands for reverse, because it is the reverse of the REF
attribute.)
<A HREF="ime"> -ukaz za zunanje in notranje povezave
</A>-konec pvezav
<Hn>Naslov </Hn>-heading -naslov (H1, H2, H3 ... besedilo razdelimo v poglavja)
Povezave znotraj teksta
<HREF="#lokacija2" > Kar koli </A>
ukaz kamor želimo skočiti <A NAME="lokacija2" > </A>
(sledi primer -skok na konec dokumenta)
<BLOCKQUOTE>-blockqoute -citat (odstavek ki je nekoliko odmaknjen ob levega in desnega roba)
<CITE>-cite -navedek (za označevanje navedkov)
<CODE>-prikazuje matematične enačbe in ukaze programskih jezikov
<EM>-emphasis -poudarjeno (poudari besedilo)
<KBD>-keyboard -tipkovnica (uporaba tipkovnice)
<SAMP>-sample -primer (uporablja se proporcionalni font)
<STRONG>-uporabljamo za poudarjena besedila
<VAR>-variable -spremenljivka (prikaže besedilo v nagnjeni pisavi)
<AU>-author -avtor (določi vrsto pisave, s katero zapišemo ime avtorja spletne strani)
<STRIKE (ali) S>-strikethrough -prečrtano besedilo
<TT>-typewriter type -pisava pisalnega stroja
<BIG>-večji znaki
<SMALL>-manjši znaki
<SUB>-podpisano besedilo
<SUP>-nadpisano besedilo
<FONT COLOR-ime barve/FACE/SIZE=1, 2, 3>-določimo barvo,
ime in velikost pisave
<DL>-definition list -seznam definicij
<DT>-definition term -predstavlja element seznama
<DD>-namenjen definiciji elementa
<DIR>-directory-imenik (izdelamo neoštevilčen seznam)
<MENU>-uporabljamo ga za predstavitev elementov seznama, ki niso daljši od ene vrstice
<NOBR>-prepove besedilu samodejen skok v novo vrstico
<WBR>-označimo mesto v besedilu, kjer dovolimo prelom vrstice
<XMP>-s tem ukazom dopustimo prikaz poljubnih znakov (presledki, prelomi vrstic,...)
in ukazi HTML
<PLAINTEXT>-prepovemo oblikovanje pisave (krepko,
nagnjeno,...)
Na začetek.
Nazaj na notranje povezave.
HTML Glossary
HTML
Zbral Nace Vičar
Nazaj na domačo stran
Nazaj na Internet in HTML navodila.
Do sedaj je to stran obiskalo
ljudi.
Spodaj - povzeto po:
http://www.pfmb.uni-mb.si/didgradiva/nastopi/didrac2/00/2/zgodovina_interneta.htm
Povezave
Zgodovina
interneta
Internet je še vedno v fazi
nastajanja. Njegov videz in dogajanje na njem sta povsem
drugačna kakor pred petimi leti in najverjetneje bo internet
čez pet let povsem drugačen kot danes. Da pa bomo lažje
spoznali, kako je njegov razvoj potekal do danes, si na kratko
poglejmo njegovo zgodovino.
1957
- Američani v okviru
ministrstva za obrambo ustanovijo organizacijo ARPA
(Advanced Research Projects Agency = Agencija za napredne
raziskovalne projekte), katere namen je (seveda)
prinesti Ameriki prednost v znanosti in tehnologiji
uporabni v vojaške namene.
1962 – 1966
- V tem obdobju potekajo
raziskave o zmožnostih povezovanja računalniških
sistemov, izdela se tudi nekaj preprostih poskusnih
mrež.
1967
- Izdelan je prvi načrt za
omrežje ARPANET.
1969
- ARPANET prične delovati,
sprva sicer samo zato da bi na praktičnem primeru
raziskali zmožnosti računalniških mrež.
- Prvo vozlišče postavijo v
univerzi UCLA, isto leto priključijo še 3 vozlišča.
- Napiše se prvo besedilo RFC
(Request For Comment) : "Host Software". RFC
teksti bodo pozneje postali standarden način podajanja
Internet standardov.
1970
- Na enem od omrežij izdelajo
prvi sistem elektronske pošte in elektronskih konferenc.
- Na Havajski univerzi izdelajo
omrežje ALOHAnet, ki ga bodo leta 1972 priključili na
ARPANET kot prvi (skoraj) prekomorski priključek.
1971
- V ARPANETu je že 15
vozlišč - 23 računalnikov.
1972
- Ray Tomlinson napiše e-mail
program za pošiljanje pošte po omrežju.
- Izdelana je Telnet specifikacija
(RFC318) - s telnet programi se lahko preko omrežja
prijavite na nek oddaljen računalnik kot normalni
uporabnik (iz Amerike se lahko prijavite na računalnik v
vašem podjetju).
1973
- Prvi mednarodni priključki
na ARPANET - po en v Angliji in na Norveškem.
- Izdelajo se prvi načrti za
lokalna omrežja Ethernet.
- Napiše se specifikacija za prenos zbirk (RFC454).
- V agenciji ARPA se pričnejo
prve raziskave v zvezi z Internetom.
- Izdelajo se prve skice o
arhitekturi mednarodnega omrežja omrežij povezanih
preko "gateway" računalnikov (omrežni
priključni računalnik).
1974
- Izdela se načrt za protokol
TCP (Transmission Control Protocol) - protokoli TCP/IP so
temelj Interneta, omogočajo pa komunikacijo med
računalniki v omrežju.
1977
- Specifikacija za pošto (RFC733).
1979
- Začetek konferenčnega
sistema USENET.
- Prve omrežne igre za več
igralcev (MUD = Multi User Dungeon).
1981
- prikjučenih 213
računalnikov.
1982
- Za ARPANET sta izdelana protokola TCP (Transmission
Control Protocol) in IP (Internet Protocol), celoten nabor protokolov sedaj
označujemo z TCP/IP.
- Prvič se pojavi definicija
Interneta kot omrežja omrežij, ki za komunikacijo
uporabljajo protokole TCP/IP.
- V Evropi ustanovijo omrežje
EUnet, ki nudi elektronsko pošto in USENET konference.
- Izdelajo specifikacijo
External Gateway Protocol (RFC827), ki podaja delovanje
omrežnih priključnih računalnikov. Ti računalniki
povezujejo posamezna omrežja v Internetu - so nekakšna
hrbtenica Interneta.
1983
- Na univerzi v Wisconsinu
razvijejo imenski strežnik (name server) - sedaj
uporabnikom ni več treba vedeti poti skozi omrežje do
naslovljenega računalnika.
- Prehod na TCP/IP protokole.
- Na univerzi v Berkeleyu izdajo verzijo operacijskega
sistema UNIX - 4.2BSD, ki vsebuje podporo za TCP/IP.
1984
- Vpeljava DNSov (Domain Name
Server) - ki omogočajo usmerjanje podatkov skozi
omrežje s pomočjo imen računalnikov.
- 1024 priključenih
računalnikov.
1986
- Izdelan je protokol NNTP
(Network News Transfer Protocol) ki močno izboljša
zmogljivosti sistema USENET preko protokolov TCP/IP.
1987
- 28174 priključenih
računalnikov.
1988
- Virus okuži približno 6000
od 60000 računalnikov v Internetu. Zato oblikujejo
posebno "reševalno ekipo" CERT (Computer
Emergency Response Team).
- Vpeljava protokolov OSI, ki
bi naj sčasoma nadomestili TCP/IP, kar pa se
pozneje ni zgodilo.
- Razvije se sistem IRC (Internet Relay Chat).
1989
- 159000 priključenih
računalnikov.
1990
- Priklop prvega stroja, kotroliranega na daljavo preko
Interneta - Internet toaster.
- ARPANETa ni več.
- Delovati prične Archie.
- Prvi komercialni ponudnik priklopa na Internet preko
modema - The World (world.std.com).
1991
- Začetek delovanja mnogih
Internet storitev - WAIS (Wide Area Information Servers),
Gopher, WWW.
- Promet na omrežju NFSNET
preseže triljon byteov/mesec.
1992
- 1136000 priključenih
računalnikov.
- Na Internet se priključi
tudi svetovna banka.
- Pričetek delovanja
iskalnega orodja Veronica za preiskovanje strežnikov
gopher.
- Slovenija se priključi na
NFSNET.
1993
- Bela hiša dobi svojo WWW stran, predsednik Clinton dobi
naslov za e-pošto president@whitehouse.gov.
- Oddajati prične Internet
Talk Radio.
- Popularnost Interneta močno
poveča WWW brkljalnik Mosaic.
- Pojavijo se novi črvi in
podobna golazen, vendar pa tokrat to niso virusi, temveč
iskalna orodja (WWW Worm, Spider, Crawler, ...).
1994
- ARPANET/Internet praznuje 25-letnico.
- Pojavijo se prve trgovine na Internetu.
- V Las Vegasu prične
oddajati prva "cyberpostaja" RT-FM.
- Opusti se zahteva po postopni popolni zamenjavi TCP/IP z
OSI.
- Na e-pošti se pojavijo
nadloge navadne pošte - verižna pisma, reklame, ... a
lastniki predalov e-pošte energično nasprotujejo.
- Promet na NFSNETu preseže
10 triljonov byteov na mesec.
- WWW postane popularnejši od
telneta in je tako po količini prenesenih podatkov
na drugem mestu za ftp storitvami.
- Po Internetu lahko naročate
pice.
- Delovati prične prva
"cyberbanka" - First Vitual.
1995
- Leto Interneta - berete o
Internetu v časopisih, poslušajte o Internetu na
radiju, gledajte o Internetu na televiziji, ...
- Policija v Hong Kongu
izklopi med iskanjem hekerja iz omrežja vse ponudnike
dostopa razen enega. 10000 ljudi ostane brez Interneta.
- Z oddajanjem prične Radio
HK - prva radio postaja, ki deluje samo na Internetu.
- WWW postane najbolj
izkoriščana usluga na Internetu.
- Delovati začnejo največji
Internet ponudniki - CompuServe, America Online, Prodigy.
- Zaradi požara, ki stopi
optične kable, ostane v Ameriki na tisoče ljudi brez
Interneta.
- V javnosti se pojavijo
številne družbe, povezane z Internetom, med drugimi
tudi Netscape.
- Prvo uradno prisluškovanje
na Interneto omogoči aretacijo treh ljudi, ki so
ilegalno proizvajali in prodajali celularne telefone po
tuji tehnologiji.
- Velik razmah iskalnih orodij in WWW brkljalnikov.
- Velike novosti - Java, VRML (virtualni svetovi preko WWW
strani).
1996
- 9472000 priključenih
računalnikov.
- Črni četrtek - v Ameriki
uvede Communication Decency Act cenzuro na Internetu, na
tisoče WWW strani se v znak protesta obarva v črno.
- Prva Svetovna Razstava (Worlds Exposition) na Internetu.
- V ZDA skušajo
komunikacijske družbe doseči prepoved Internetnih
komunikacij
- Vojna med brkljalniki predvsem med Netscapom in
Microsoftom
- Restrikcije glede javnega
dostopa do Interneta v nekaterih državah
1997
- Ustanovljena je ARIN (American Registry for Internet
Numbers), ki bo skrbela za registracijo IP številk, ki
jo trenutno vodi InterNIC
1998
1999
- Računalniški gigant
Microsoft prične z sistematski nakupi deležev večjih
ponudnikov kabelske televizije širom ZDA kar priča o
združevanju interneta in multimedije
2000
- America Online, največji
ponudnik internet storitev v ZDA in Time Warner, eno
najuspešnejših filmskih podjetij v ZDA sta najavila
združitev.
vrh
Povezave
internet: preteklost, sedanjost in prihodnost
http://www.upsdell.com/BrowserNews/stat.htm statistični podatki v svetovnem merilu
http://www.ris.org statistični podatki za Slovenijo in Evropo
http://www.anamorph.com/docs/stats/stats.html Koliko je bilo ali bo česa na internetu
svetovni splet: zgodovina, kulturni vpliv in navodila za
razvijalce izobraževalnih informacijsko