Ali je "bistvo očem nevidno ..."?
* izšla je uspešnica - Mali princ in turški astronom

Mali princ in turški astronom - leto izdaje 2023, avtor Francesco Palla (Italija), prevod v slo. Ludvik Jevšenak, ilustrirala Sylvie Duvernoy, izdala Založba Narava.


Naslovnica imenitne pripovedi - Mali princ in turški astronom.

Ko sem pred meseci prejel prvo verzijo delovnega prevoda v roko in prebral naslov, se mi je zdelo samoumevno, da se vsebina nove pripovedi ne more primerjati s prvotno svetovno uspešnico Mali princ (avtorja: pilota Antoinea de Saint-Exupéryja). Brala jo je tudi moja babica Justina pri starosti 90 let in bila je izjemno navdušena.
A "bistvo je očem nevidno ..."
Ko sem torej začel prebirati prvo verzijo prevoda, sem kmalu spoznal, da utegne nadaljevanje "Malega princa", v navezavi z vesoljem, postati nekaj, kar se je moralo zgoditi in je logično organsko nadaljevanje prvotne imenitne zgodbe Francoza Saint-Exupéryja (Le Petit Prince, 1943, avtor žal leta 1944 umre na izvidniškem poletu).
Če nam je pot v astronomijo kdaj prezahtevna, se je bojimo, zanjo nimamo časa, motivacije, nam turški astronom in Mali princ elegantno in nevsiljivo na široko odpreta vrata na to razburljivo pot - ne, da bi se na začetku tega sploh zavedali. Tako kar pademo v tok spoznavanja našega čudovitega razkošnega doma - to je v vesolje, polno presenečenj in čudes, okrašeno z milijardami zvezd, planetov, kometov ... Pa preletimo osnovne značilnosti, poudarke mojstrovine "Mali princ in turški astronom".

Začnimo kar z osnovnimi gradniki. Avtor je astronom širokega znanja, poznavatelj širše slike, zato da velik poudarek atomom, ki jih seveda zaradi omejene ločljivosti naših čutil ne vidimo, a vendar zbrani in povezani skupaj tvorijo pomemben del vesolja. Tvorijo življenje, nas same - tvorijo zvezde, ozvezdja, planete, lune, komete, asteroide, meglice, galaksije, zvezde različnih tipov, velikosti (rdeče orjakinje, pulzarje ...), temperatur in starosti ..., tja do skrivnostnih črnih lukenj. Tako tudi spoznamo izjemen pomen težnosti in celo temne snovi in temne energije. Francesco Palla pogumno, a hkrati prepričljivo, poudari, da se zvezde rojevajo iz meglic prahu in plinov, kjer se organsko izlušči pojem zvezdne kopice, posledično podobnost med sestrami zvezdami in najverjetnejši pojav eksoplanetov. Tudi o morebitnem življenju na oddaljenih eksoplanetih se pogovarjata nadvse radovedni Mali princ in turški astronom.
A cel čas našega popotovanja skozi besedilo in v prenesenem smislu tudi skozi vesolje, nas Mali princ zmeraj znova spomni: "Bistvo je očem nevidno ..." A hkrati se tudi naš mali junak zaveda, da se je vendar v dialogu s turškim astronomom - ki je odkril asteroid B612, na katerem prebiva on sam, Mali princ (gre seveda za izmišljen, domišljijski asteroid) - ogromno naučil, videl in spoznal. In to se seveda dogaja tudi nam med prebiranjem Malega princa.
V zgodbi raziskovanja vesolja najdemo tudi preprost opis teleskopa (tako refraktorja kot zrcalnega teleskopa - omeni tudi ogromne dimenzije zrcal in razloge, zakaj jih postavljamo daleč vstran od svetlobnega onesnaženja, mestnih luči). Teleskopi nam namreč razkrivajo mnogotera, prej skrita, čudesa, resnice o vesolju. Hkrati turški astronom pove, da preproste teleskope, refraktorje na dve leči, delijo tudi šolarjem, da razumejo, kako delujejo in kako se jih uporablja - to prakso velja posnemati tudi v naših šolah. Omenjeni so tudi infrardeči teleskopi in radijski detektorji ter teleskopi v tirnicah okrog Zemlje, da se izognemo motnjam zaradi atmosfere.
Tudi eno od osnovnih orodij astronomije, spektrometer, je imenitno opisano - to je naprava za beleženje spektrov, svetlobe, nebesnih teles. Ker vsak atom, molekula oddaja (ali absorbira) njemu lastne barve svetlobe, lahko že zgolj preko beleženja barv (valovnih dolžin) določimo atomsko sestavo, temperaturo, hitrost svetov, ki so od nas oddaljeni milijone in celo milijarde svetlobnih let in do njih nikoli ne bomo pripotovali. V tem delu knjige se avtor posrečeno dotakne bistvenega vprašanja, od kod prihajajo in kako nastanejo kemijski elementi. V dialogu izvemo (kar recimo naša generacija ni izvedela do študijskih let) da nastajajo v zvezdah. In Mali princ prekrasno povzame ta del pogovora s čudovitim spoznanjem, da smo ljudje v resnici otroci zvezd. To je eden od vrhuncev te pripovedi - krasno!
Velik poudarek je tudi na geologiji, vulkanski aktivnosti Zemlje, tudi na kometih in asteroidih, ki so skupaj prispevali k prisotnosti in nastanku bistvene tekočine življenja - to je vode, oceanov. Na to tematiko se navezujejo tudi opisi misij na Mars, robotov s samodejnimi laboratoriji, ki tam iščejo sledi vode. Zelo elegantno je v zgodbo umeščena tudi ekologija, recimo problem industrijskega uničevanje naše atmosfere, tudi ozona, ki nas ščiti pred UV sevanjem. Poleg vidne svetlobe se posebej poudari pomen in izvor ostalih žarkov, delov elektromagnetnega valovanja - ultravijoličnega, rentgenskega, sevanja gama ...
Pulzar, glede velikosti, avtor posrečeno primerja z najvišjo goro sveta, z Mount Everestom. Čeprav "je bistvo očem nevidno", Mali princ skozi dialog spozna, da kljub temu, da so pulzarji zelo majhni in so nam zato v vidni svetlobi nevidni, jih vseeno lahko zaznamo - a v radijskih valovnih dolžinah, z radijskimi antenami, teleskopi. Knjiga nam tako, preko kar se da preprostega besednjaka, razkriva, kako pomembni so različni pristopi, metode, pri odkrivanju resnice o vesolju, o nas samih. Ko so torej konča vidni del zaznavanja vesolja, se nam pa recimo odpre svet, vesolje, v rentgenskih, gama, UV, infrardečih, radijskih valovnih dolžinah. Če bi knjiga nastala leto pozneje, bi Francesco Palla (ugibamo v maniri Malega princa) zagotovo vključil še gravitacijske valove - a to žal ni bilo mogoče. Ko se nam torej zaprejo ena vrata, se nam pa lahko hkrati odprejo druga. To je pomemben nauk tako za mlade, kot za odrasle.

Zdi se, oziroma med nami žal še živi dogma - da tako zahtevne tematike, kot je moderna astronomije, ne moremo opisati preko domišljijskega sveta namenjenega otrokom.
A pričujoča knjiga - tudi najprej preko navezave na antično mitologijo in tradicijo prvotne opazovalne astronomije naših prednikov, lepot nočnega neba, ozvezdij - nas vendar elegantno in zelo prepričljivo, preko "otroških" vprašanj, pripelje do zadnjih spoznanj moderne kozmologije - celo do temne energije, ki pospešeno širi naše vesolje in tako na nek način širi tudi naše vedenje, razumevanje sveta, človeka.

Pravijo, da znanje, ki ga ne znamo približati otrokom, ni zrelo za univerzitetne predavalnice. In prav naš sosed iz Italije, astronom Francesco Palla, s svojo drznostjo, preprostostjo, dokazuje, da je to mogoče in da se taka pot kmalu tudi obrestuje. Čim prej bodo torej "mali princi" med nami spoznali osnovne pojme, vedenja o vesolju, tudi če gre za aktualna zapletena spoznanja - tem hitreje bomo kot kultura, skupnost, napredovali v raziskovanju vesolja. Tudi v spoznavanju in iskanju smiselnih odgovorov na zapletene izzive našega časa. Tudi preko odgovorov, kako osmisliti naše življenje in kako dostojanstveno živeti in preživeti in da ta naš prelep svet, planet, kar se da nedotaknjen, ohranimo za Male prince, ki prihajajo za nami.
Francesco Palla nas torej na nek način nagovarja, da to: "Kar se Janezek nauči, to Janez zna." Če torej mladim, na njim primeren način, predstavimo vesolje in dogajanje v njem, poleg ozvezdij, planetov, zvezd, predrzno tudi temno energijo, temno snov, različne tipe zvezd, tudi črne luknje, bodo tako lažje, ko bodo že odrasli ljudje, razumeli ali celo prispevali k rešitvam, ki jih pred nas postavlja sama narava vesolja - kozmosa. Če torej otroku beremo recimo zgodbo "Mali princ in turški astronom", bo toliko lažje dojel resnice, ki jih bo deloma slišal že v vrtcu, zagotovo pozneje v osnovni in srednji šoli, lahko pa tudi med študijem. Bo tudi bolje pripravljen na znanja, razumevanja, ki jih bo moral med odraščanjem osvojiti in bo tako tudi vzgojiteljem, pedagogom, profesorjem postavljal relevantnejša vprašanja. Kar pa je recimo (razumevanje in pogum za vprašanja) našim generacijam še močno primanjkovalo. Primanjkovalo nam je torej pojmov, osnov o delovanju sveta, stvarstva, vesolja in posledično seveda tudi vprašanj - v bistvu jih kdaj nismo smeli ali upali postavljati.

Avtor tudi opozori na nepotrebne kulturne stereotipe, ki so še danes prisotni v znanosti (na to opozori turški astronom, ki mu niso verjeli, da je odkril asteroid, ker je bil oblečen v tradicionalno nošo, v belo srajco in ker je na glavi nosil rdeč fes). To lahko tudi razumemo kot klic, da astronomija presega kulturne razlike, in da je torej njeno poslanstvo primarnega pomena za razvoj človeštva, saj povezuje vse kulture in vede v celostno razumevanje stvarstva in položaja človeka v njem.

Astronom Hubert Reeves pravi o knjigi: "V knjigi Francesco Palla čudovito poveže besedilo Saint-Exupéryja z ozvezdji in meglicami na nebu ter z mitološkimi osebami, po katerih so poimenovana. Ta privlačna povezava lepo ilustrira pedagoško moč astronomije tako v znanstvenem kot kulturnem pogledu."


Zagotovo je knjiga "Mali princ in turški astronom" (80 strani prelepih misli, vprašanj, odgovorov in ilustracij, nekatere so celo izposojene iz prvotnega Saint-Exupéryjevega Malega princa) ena lepših poti, do src mladih in odraslih ljudi, da se spet vrnemo pod zvezdno nebo, in da astronomijo spet sprejmemo v naša življenja, družine, v šole. V naša dragocena življenja, ki jih kdaj prepoceni degradiramo v banalnost bivanja s potrošniško in medijsko navlako vsakdanje vsiljene pasivne izkušnje, ko kar drugi mislijo za nas (lahko celo hladni algoritmi oddtujenih procesorjev).

Na tem mestu moramo še posebej pohvaliti marljivega prevajalca g. Ludvika Jevšenaka, ki ima izjemen instinkt, čut, kateri tekst, svetovno uspešnico, prevesti v slovenščino. Vse čestitke gospodu Ludviku za njegov trud, za vse prevode. G. Ludvik, ki je tudi stalni sodelavec naše revije (Spika), je bil član astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana, ko ga je še vodil Pavel Kunaver, še preden sem se sam rodil. Tako kot lisica nauči Malega princa, da mora gledati s srcem, je pri g. Ludviku Jevšenaku podobno. Čeprav je g. Ludvik po izobrazbi jezikoslovec, njegovo srce praktično celotno življenje bije za astronomijo - s srcem gleda v vesolje. In slovenski astronomiji je z izbranimi vrhunskimi prevodi (sploh s francoskega govornega področja) vtisnil neizbrisen in zelo dragocen astronomski pečat.
Na tem mestu lahko brez pretiravanja rečemo, da vsak astronomski krožek, astronomsko društvo, vsak mentor, in član krožka, društva štejejo in g. Ludvik je živ dokaz za tako trditev. Seveda štejejo tudi mediji z astronomsko vsebino - v Sloveniji še posebej astronomska revija Spika.
Če strnemo - Ludvik se zaveda, za večino še zmeraj tuje resnice, da se temeljni odgovori skrivajo v vesolju.
In o tem vam bosta pripovedovala tudi Mali princ in turški astronom. Čas je torej, da spet preberete, vzamete v roke Malega princa - a tokrat izpod peresa astronoma Francesca Palle in imenitnega prevoda Ludvika Jevšenaka.

Še nekaj pojasnil.
Asteroid B612 ne obstaja. Saint-Exupéry je našel navdih za poimenovanje po asteroidu 612 Veronika, ki ga je odkril nemški astronom August Kopff leta 1906 ter po svojem službenem letalu, ki je nosilo identifikacijsko število A612. Leta 1975 so asteroid 2578 poimenovali “Saint-Exupéry”.
Mednarodna astronomska zveza pa je asteroid 2969928, ki so ga leta 1994 odkrili v Italiji, preimenovala v (2969928) Francescopalla.

Sledi nekaj zgovornih ilustracij Sylvie Duvernoy iz mojstrovine Francesca Palle - "Mali princ in turški astronom".


Porodnišnica zvezd - Orionova meglica M42.


Glavni junak zadnjega dela zgodbe je lisica, ki se pojavi nekega jutra, ko se Mali princ zbudi. Ta bi se z njo rad igral, a se ne more, ker lisica pravi, da ni udomačena. Mali princ ne ve, kaj pomeni »biti udomačen«. Lisica mu razloži, da so ljudje hudobni, ker imajo puške in lovijo, ob tem pa so pozabili, da udomačiti pomeni »ustvarjati vezi«, ne pa podrejati drugih svoji volji. Lisica je polna modrosti in Malega princa opominja, da »le tisto spoznaš, kar udomačiš« in da »kdor hoče videti, mora gledati s srcem«, ter zaključi z nepozabnim: »Bistvo je očem nevidno.«
Seveda je tudi na nebu ozvezdje Lisice, Kače, Ovna ... in vsa ta naša pomenljiva, zgovorna poimenovanja ozvezdij je spoznal tudi naš junak, radovedni Mali princ.


Če radijski valovi pulzarja zadenejo Zemljo, bomo ta pulzar lahko tudi zaznali z radijskimi teleskopi. To je seveda poenostavljena risbica.


Turški astronom, v družbi Galileja, med opazovanjem nočnega neba s teleskopom - ki nam odkrije podrobnosti in majhne ter svetlobno šibke objekte, ki so sicer očem nevidni.





Posrečena primerjava pulzarja in najvišje gore na Zemlji, Mount Everesta.

Zorko Vičar