NALOGE IN POMEN METEOROLOŠKIH POSTAJ

Meteorološke postaje so organizacijske enote meteorološke službe, 
ki imajo nalogo, da po enotnih predpisih opravljajo meteorološka 
opazovanja in merjenja.

Podatke meteoroloških opazovanj, ročnih in avtomatskih merjenj morajo meteorološke 
postaje dostavljati Uradu za meteorologijo, ki deluje v okviru ARSO, v obliki 
šifriranih poročil oziroma na točno predpisanih enotnih obrazcih v določenih 
urnih, dnevnih, dekadnih in mesečnih časovnih intervalih.

Opazovani in izmerjeni meteorološki podatki so osnova za proučevanje vremena 
in klime ter za druga znanstvena raziskovanja, s katerimi se ukvarja meteorologija. 
Proučevanje vremena in klime je neprecenljive vrednosti za vse večje človeške 
dejavnosti, posebno pa za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, 
gradbeništvo, obrambo, medicino, pomorski, kopni in zračni promet.

Meteorološki podatki, opazovani in izmerjeni na meteoroloških postajah v 
naši državi, so potrebni tudi za mednarodno izmenjavo za proučevanje zemeljske 
atmosfere kot celote, v kateri se odvijajo vsi procesi, ki povzročajo vreme in 
klimo. Na osnovi mednarodnega pomena meteoroloških postaj je bila ustanovljena 
tudi Svetovna meteorološka organizacija (World Meteorological Organization) 
kot ena od največjih posebnih ustanov Organizacije združenih narodov, 
v katero je včlanjena tudi naša država. Ena od najvažnejših nalog Svetovne 
meteorološke organizacije je uvajanje enakega načina meteoroloških opazovanj in 
merjenj po vsem svetu.

Po namenu in obsegu programa dela ločimo meteorološke postaje osnovne mreže na: 
- glavne meteorološke postaje, 
- navadne meteorološke postaje, 
- padavinske postaje. 


Na glavni meteorološki postaji opazujemo in merimo naslednje meteorološke in 
biološke pojave in elemente:

 a) opazovanje: 
 sedanje vreme,
 preteklo vreme,
 oblačnost - količina in vrsta oblakov,
 višina baze oblakov,
 vidnost,
 posebni pojavi,
 splošni fenološki pojavi,
 stanje posevkov,
 stanje tal; 

 b) merjenje: 
 smer in hitrost vetra,
 temperatura zraka,
 ekstremne temperature zraka,
 temperatura tal v globinah 2, 5, 10, 20, 30, 50 in 100 cm
 minimalna temperatura 5 cm nad tlemi
 zračni pritisk,
 tendenca zračnega pritiska,
 karakteristika tendence pritiska,
 vlažnost zraka,
 vlažnost zemljišča,
 padavine (vrsta, količina in jakost),
 snežna odeja (stopnja pokritosti zemljišča - površina snežne odeje, višina snežne odeje in gostota snega)
 globina zamrzovanja in taljenja zemljišča,
 sončno sevanje,
 izhlapevanje. 

Pripomba: Na določenem številu glavnih meteoroloških postaj so tudi druga opazovanja 
in merjenja, ki jih predpisuje “Pravilnik o organizaciji, delu in inštrumentalni opremi 
osnovne mreže meteoroloških postaj”***


--------------------------------------------------------------------------------


OPAZOANJA V SINOPTIČNIH TERMINIH

Termini za sinoptična opazovanja so po vsem svetu enaki, vsake tri ure in 
to ob: 00.00, 03.00, 06.00, 09.00, 12.00, 15.00, 18.00 in 21.00 uri po srednjeevropskem 
(SEČ) ali svetovnem času (SČ). Glavna terminska opazovanja so ob 00.00, 06.00, 12.00 
in 18.00, druga so medterminska. Navedeni termini opazovanj po svetovnem času odgovarjajo 
terminom ob 01.00, 04.00, 07.00, 10.00, 13.00, 16.00, 19.00 in 22.00 po srednjeevropskem 
času.


OPAZOVANJA V KLIMATOLOŠKIH TERMINIH

Termini za klimatološka opazovanja so ob 07.00, 14.00 in 21.00 uri po srednjem 
lokalnem času. Klimatološka opazovanja niso istočasna na vseh postajah, temveč ima 
vsaka postaja svoj poseben čas, ki odgovarja poldnevniku (meridianu). Izjeme so merjenje 
in opazovanje padavin ter drugih atmosferskih pojavov (1.8.4.)

--------------------------------------------------------------------------------
Glej tudi
Nekatera navodila  za opazovalce, kontrolo...

 
Nazaj na  prvo stran.