¬ Nazaj

BEAUFORTOVA SKALA ZA OPAZOVANJE MOČI VETRA


(velja za dogovorjeno višino 10m nad ravnim odprtim zemljiščem)
Stopnja po Beau- fortu Naziv vetra Ustrezne hitrosti na dogovorjeni višini 10 m nad ravnim odprtim zemljiščem OPIS POJAVA V NARAVI Verjetna višina* valov v metrih Verjetna višina* valov v čevljih
Povprečna hitrost v vozlih     m/s         km/h     Angleške milje na uro Na kopnem Na odprtem morju Na morju ob obali
0 Tišina <1 0 - 0,2 <1 <1 Mirno; dim se dviga navpično Morje kot ogledalo Mirno - -
1 Lahna sapica 1 - 3 0,3 - 1,5 1 - 5 1 - 3 Smer vetra opazimo po gibanju dima, ne pa po vetrokazu Tvorijo se gube, podobne ribjim luskam, vendar brez vsake pene. Ribiške ladje se točno držijo določene smeri. 0,1 (0,1) 1/4 (1/4)
2 Sapica 4 - 6 1,6 - 3,3 6 - 11 4 - 7 Veter čutimo na obrazu, listje trepeta, vetrokaz se giblje Majhni valčki, še kratki, a izrazitejši. Njihovi grebeni imajo steklast videz, a se ne lomijo. Veter napenja jadra na barkah, ki se gibljejo s hitrostjo 1 - 2 vozla. 0,2 (0,3) 1/2 (1)
3 Šibak veter 7 - 10 3,4 - 5,4 12 - 19 8 - 12 Listje in vejice na drevju se ves čas gibljejo. Lahke zastave plapolajo Zelo majhni valovi; grebeni se začenjajo lomiti; pena ima steklast videz; tu in tam razmetane ">mačice". Barke se začenjajo nagibati na bok in se gibljejo s hitrostjo 3 - 4 vozle. 0,6 (1) 2 (3)
4 Zmeren veter 11 - 16 5,5 - 7,9 20 - 28 13 - 18 Veter dviga prah in papir; giblje tanjše veje Majhni valovi, ki postajajo daljši; bele "mačice" precej pogoste. Občuten veter; barke vozijo z vsemi jadri z dobrim nagibom. 1 (1,5) 3,5 (5)
5 Precej močan veter 17 - 21 8,0 - 10,7 29 - 38 19 - 24 Zibljejo se tanjša listnata drevesa; na stoječih vodah nastajajo majhni valovi z grebeni Zmerni valovi, ki dobivajo jasneje izraženo obliko; nastaja mnogo belih "mačic". Lahko je tudi malo megle iz morskih kapljic. Barke skrajšujejo jadra. 2 (2,5) 6 (8,5)
6 Močan veter 22 - 27 10,8 - 13,8 39 - 49 25 - 31 Gibljejo se debele veje; sliši se žvižganje telegrafskih žic; uporaba dežnika je otežkočena Nastajajo veliki valovi; povsod so grebeni belih pen. Navadno je nekaj megle iz morskih kapljic. Pri ribarjenju je potrebna pazljivost. 3 (4) 9,5 (13)
7 Zelo močan veter 28 - 33 13,9 - 17,1 50 - 61 32 - 38 Majejo se cela drevesa; otežkočena je hoja proti vetru. Morje raste; bela pena, ki nastaja iz lomečih se valov, začenja tvoriti proge vzdolž vetra. Barke ostanejo v pristanišču, tiste na morju pa iščejo, kje bi se zasidrale. 4 (5,5) 13,5 (19)
8 Viharni veter 34 - 40 17,2 - 20,7 62 - 74 39 - 46 Veter lomi veje na drevju; hoja proti vetru v splošnem ni možna Zmerno visoki, dolgi valovi; od robov grebenov se začenjajo trgati vrtinci kapljic; pena se razteza v jasno začrtane proge vzdolž vetra. Vse barke se vračajo v pristanišče, če je to blizu. 5,5 (7,5) 18 (25)
9 Vihar 41 - 47 20,8 - 24,4 75 - 88 47 - 54 Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh Visoki valovi; debele proge pene vzdolž vetra; grebeni valov se začenjajo gugati, sesedati in razbijati v valčke. Megla iz kapljic lahko zmanjša vidnost. - 7 (10) 23 (32)
10 Hud vihar 48 - 55 24,5 - 28,4 89 - 102 55 - 63 V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja; ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah Zelo visoki valovi z dolgimi grebeni v obliki perjanic; pena se v velikih kosmih razteza v debelih belih brazdah vzdolž vetra; v celoti izgleda površina vode bela: razbijanje valčkov postaja močno in hitro. Vidnost je zmanjšana. - 9 (12,5) 29 (41)
11 Orkanski vihar 56 - 63 28,5 - 32,6 103 - 117 64 - 72 Zelo redek pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega. Izredno visoki valovi (male in srednje velike ladje se lahko občasno izgubijo iz vida); morje je popolnoma pokrito z dolgimi kosmi bele pene, ki se raztezajo vzdolž vetra; povsod se rob valovnih grebenov pretvarja v peno; vidnost je zmanjšana. - 11,5 (16) 37 (52)
12 Orkan 64 - 71 32,7 - 36,9 118 - 133 73 - 82 - Zrak je poln pene in megle iz kapljic; morje je popolnoma belo zaradi megle iz morskih kapljic, ki se podi po njem; vidnost je zelo zmanjšana. - 14 (-) 45 (-)

* Ta tabela je namenjena za grobo oceno, kaj moramo pričakovati na odprtem morju, daleč od obale. Ne uporabljamo je v obratnem smislu, t.j. za določevanje stanja morja. Na notranjih morjih in blizu obale, pri vetru s kopnega, bodo valovi nižji, njihova strmina pa bo večja. Številke v oklepajih pomenijo verjetno maksimalno višino valov.