Avtorji so v tem zborniku predstavili več pomembnih dejstev in razmišljanj.
Prva skupina se nanaša na vprašanje, ali smo Slovenci na svojem ozemlju avtohtoni
ali pa smo se priselili v začetku srednjega veka.
Iz dejstev, ki so jih predstavili, sledi, da je bilo v Noriku v mestih in utrdbah rimljan-
sko prebivalstvo, medtem ko prebivalstvo na podeželju še ni bilo porimljanjeno. Okoli
leta 350 je na furlanskem podeželju še prevladovala venetščina in romanska so bila le
mesta. Podobno je bilo v Noriku še po letu 450, dokler se Rimljani leta 488 niso odselili
v Italijo. Leta 493 so si Norik podredili Goti, leta 535 Franki, nato 555-568 Bizantinci. Po
tem je bil samostojen. V letih 593 in 595 so vanj, Sclaborum provinciam, vdrli Bavarci,
ropali in se umaknili. Leta 612 je to “Kraj Venetov, ki se imenujejo tudi Slovani” (Termini
Venetiorum qui et Sclavi dicuntur), po 630 pa “Sclavi coinomento Winedi” in “Wallucus
dux Winedorum”. O priseljevanju Slovencev ne poroča noben znan vir.
Po drugi strani pa »Helmolts Weltgeschichte« suvereno podaja zgodovinsko dejstvo o
tem, da smo Slovenci od nekdaj na svojih tleh. Razlikuje med imeni, s katerimi so Slovane
imenovali latinski in starogrški pisatelji (Veneti, Enetoi), ter imeni, ki jih z njimi v omembah
imenujejo bizantinski pisatelji (Slavus, Slavinus, Stlavus, Sclavus, Slovanus, itd.). Iz navedb
v »Helmolts Weltgeschichte« sledi:
1. Predniki Slovencev so slovanski praprebivalci Srednje Evrope.
2. V Rimskem cesarstvu so predniki Slovencev živeli v provincah: Vindelitia, Raetia,
Noricum, Pannonia, Istria.
3. Imena »Slovenia«, »Sclavinia«, »Sklavinia« in »Slavinia« so obstajala že pred 1400
in več leti.
4. Ime »Slovenia« je obstajalo že pred naselitvijo Hrvatov, torej pred letom 626
po Kr. Celotno današnje hrvaško jezikovno ozemlje je pred naselitvijo Hrvatov
pripadalo Slovencem in se je imenovalo »Slovenia«.
5. Cesar Oton III. (+1002) je pred tisoč leti omenjal Slovenijo z izrazom »Sclavinia«.
O priselitvah Slovanov viri poročajo samo o priselitvi Hrvatov na slovensko ozemlje in
Srbov med leti 626 in 634, ter kasneje Bolgarov, nič pa o kakršnikoli priselitvi Slovencev.
Slednje je torej samo domneva znanstvenikov, za katero ni podlage v virih.
Ime »Sclavinia« je za slovensko ozemlje izpričano že ob koncu 6. in ob začetku 7. st.
po Kr. Okoliščine okoli leta 1000 so bile take, da »Sclavinia« ni mogla biti ne Hrvaška ne
Slavonija ne Češka ne Slovaška ne Poljska, temveč samo Slovenija v svojem takratnem
obsegu ozemlja. In Sclavorum lingua v Gorici in Solkanu je lahko samo tamkajšnji slov-
enski jezik.
Dandanašnji avtor, vodilni evropski jezikoslovec Mario Alinei pa piše: »…zavreči
moram eno od najbolj absurdnih posledic tradicionalne kronologije o ‘prihodu’ Slovanov
na ogromna ozemlja, na katerih danes živijo. Edini logični sklep je lahko ta, da je južna
veja Slovanov najstarejša ter da sta se iz nje razvili zahodna in vzhodna veja Slovanov na