1) Uvod
Moj koncept zastave (slika zgoraj) temelji na simbiozi slovenskega in evropskega duhovno-kulturnega in fizičnega prostora. Posega hkrati v tuzemsko tradicijo, izročilo in v fizični svet, kjer sta prostor in čas povezana v celoti vesolja, katerega zavedajoči del smo tudi mi.
2) Barve
V zastavi je zastopanih 5 barv, ki so tako naše zgodovinske, kot tudi splošno evropske.
Modra
Modra barva je hkrati osnovna barva zastave EU, predstavlja
modrino neba, kot tudi modrost, umirjenost. Zaradi modrine
neba in morja smo ljudje tudi razvojno-biološko prilagojeni
na sprejemanje modrine. Zastopana je že v nekaterih starih
deželnih simbolih.
Rumena
Rumena barva je hkrati barva zvezde - Sonca, ki nam daje
energijo in določa razmere v našem ekosistemu. V tej barvi
seva Sonce največ energije. Naše oko je zato skozi evolucijo
razvilo najvišjo stopnjo občutljivosti prav na rumeno barvo.
To je barva občutljivosti, izrazite zaznavnosti, barva vznemirjenja.
To je tudi barva poželenja in je zato hkrati barva hrepenenja in razočaranja.
Zastopana je že v nekaterih starih deželnih simbolih.
Rdeča
Rdeča je skupaj z rumeno barva jutranje in večerne zarje.
Rdeča barva zelo močno zaznamuje našo zavedanje, saj je
povezana z barvo krvi, s tekočino življenja. Rdeča barva
ima najdaljšo valovno dolžino, ki jo ljudje še zaznamo in
je hkrati zato najmanj moteča pri prehodu iz svetlobe v temo.
To je barva upanja in tudi človeškega gneva, je barva naše
notranjosti, je barva ljubezenskega čustva, ognja, ki nas
fizično in notranje greje, ki na drugi strani uničuje naše
fizične in duševne dobrine. Zastopana je že v nekaterih
starih deželnih simbolih.
Črna
Je barva nočnega neba, noči, je hkrati barva, ki nastane zaradi
manjka ostalih mavričnih barv. Je barva počitka, strahu, končne
resnice, skrivnosti vesolja in življenja. Je barva biti in samote.
Je barva naše podzavesti, sanj, predstavlja svetlobni in duhovni nič.
Hkrati pa je tema zavetnica zaljubljenih, preganjanih, astronomov.
Bela
Bela barva je simbol nedolžnosti, čistosti, zbir vseh mavričnih barv.
Simbolizira tišino in umirjenost zimske pokrajine. Predstavlja nasprotje
teme, je barva mladoporočenke, nove družine, življenja, vstajenja.
V temperaturni skali predstavlja najvišje vrednosti, nekaj 10000 kelvinov.
Zastopana je že v nekaterih starih deželnih simbolih.
3) Porazdelitev barv in geometrija zastave
Rumena barva desno (na vzhodu) je barva vzhajočega Sonca, novega dne, novega upanja.
Črna barva zgoraj, je hkrati nočno nebo in globina vesolja.
Rdeča barva levo je večerna zarja-zahod, čas počitka, hrepenenja, druženja.
Bela barva spodaj je naš svet, simbioza vseh barv, je življenje.
Modra barva na sredi je naše nebo, okno v vesoljni Svet, ki se popolnoma odpre šele ponoči. Je barva našega aktivnega življenja.
Geometrija postavitve barv je prostorsko utemeljena in deluje tridimenzionalno. Hkrati nas omejuje v prostor, ki pa se širi v neskončnost modrine neba, v skrivnost življenja, izvora, začetka-konca, časa-prostora, bivanja.
4) Tri zvezde
So v simboliki EU, so na modrini neba, so sonca, ki nam govore, da nismo sami, so morebitni novi svetovi za naše zanamce. Tudi Celjani so imeli v svojem grbu tri rumene zvezde. Predstavljajo troedinost. Tudi Triglav je, vsaj v zavesti, gora treh glav, simbol trdoživosti Slovenstva. Hkrati so razvrščene kot tri zvezde v pasu ozvezdja Orion, ki ležijo na meji med severno in južno nebesno kroglo. Celotna zastava je lahko hkrati simbol tega ozvezdja, kjer se rojevajo nove zvezde, novi svetovi, novo življenje, tudi pesmi Gregorja Strniše pojejo o Orionu. Te tri zvezde so bile izjemnega pomena za naše prednike, imenovali so jih Kosci in so s svojim pojavom na jutranjem vzhodnem nebu naznanjale avgustovsko košnjo sena. Zvezde Kosci so bile našim pra, pra prababicam in pradedkom neke vrste nebesni koledar, podobno kot Sirij Egipčanom. To je izjemna dediščina naše preteklosti, ki priča o zvedavosti, iznajdljivosti, univerzalnosti, umnosti, hrepenenju naših prednamcev v krajih, katere naj tudi simbolizira ta zastava.
Zastava je precej drugačna od vseh ostalih, je časovno in prostorsko utemeljena, z upoštevanjem zgodovinske dediščine, je naša in hkrati univerzalna. Saj taka je bila želja avtorja, če je uspela, boste presodili vi in strokovna javnost.
Avtor: Zorko Vičar
Ljubljana, 30. september 2003