Jupiter je največji planet našega osončja in peti planet od Sonca.
Poznali so ga že antični astronomi, ime je dobil po rimskem bogu Jupitru
(rim. bog neba in vremena). Njegova masa znaša 318 zemeljskih mas, je 11
krat večji od Zemlje. Na njem bi bili vsaj dvakrat težji. Potrebuje kar
11,86 zemeljskih let da obkroži Sonce. Obhodni čas (dan) na Jupitru je
dolg 9 ur in 55 min. Jupiter ima 16 poznanih satelitov (lun). Leta 1610
je Galileo Galilei odkril štiri najsvetlejše Jupitrove satelite-lune
(Jo, Ganimed, Evropa in Kalisto). Sateliti (lune) krožijo okrog Jupitra
tako, kot kroži Luna (Mesec) okrog Zemlje.
Ta in mnoga druga Glileijeva odkritja
so pomembno prispevala k pravilni razlagi mehanike Sončevega sistema.
Potrebno pa je poudariti, da so bili dokazi še zmeraj nezadostni
za končno zavrnitev, takrat vsesplošno sprejete (za večino samoumevne),
napačne geocentrične teorije.
Na Jupitru opazimo oblake, nevihte
in ciklone ter anticiklone, tako kot na Zemlji.
Vaša risba.
Saturn je po razdalji šesti planet od Sonca in drugi največji
planet našega osončja. Grki so ga poimenovali po bogu Kronosu
(gr. bog časa). Saturn je za mnoge eden izmed najlepših planetov.
Za obhod okrog Sonca potrebuje kar 29,46 zemeljskih let. Da se
zavrti okoli svoje lastne osi pa samo 10 ur in 15 minut. Z
nekoliko zmogljivejšim teleskopom se lepo vidijo Saturnovi
obročki, oziroma koncentrični prstani, ki so sestavljeni iz
ledenih in kamnitih delcev različnih velikosti in mas. Tako
kot pri Jupitru, tudi pri Saturnu v njegovi zgradbi prevladujeta
vodik in helij. Saturn ima več kot 20 uradno odkritih in poimenovanih
satelitov (lun).
Vaša risba.
Luna je edini Zemljin naravni satelit in edino telo v
vesolju, na katerem smo ljudje že pristali. Prvi pristanek se je
zgodil 20. julija 1969 (Američana Neil Armstrong in Buzz Aldrin
sta prva stopila na Luno. Se spomnite, kje ste bili takrat?),
zadnji pa decembra 1972. Med tem, ko Luna obkroži Zemljo v enem
mesecu, se kot (lega) med Zemljo, Luno in Soncem spreminja; to
opazimo kot cikel Luninih men (prvi krajec, ščip ...). Čas med
dvema zaporednima polnima Lunama je 29,5 dneva (709 ur). Po eni
izmed teorij naj bi Luna nastala ob trčenju Zemlje z zelo velikim
objektom (velikosti Marsa ali več). Masa Lune je 81 krat manjša od
Zemljine. Na Luni bi se počutili zelo lahke, saj bi tehtali šestkrat
manj kot na Zemlji (brez težav bi skočili 10m daleč, tehtnice bi
osemletnim otrokom pokazale okrog 5 kg). Na površju Lune opazimo
območja z gosto posejanimi kraterji, zelo stara gorovja in precej
gladka in mlajša suha "morja". Kraterji so vdolbine, nastale ob
trkih Lune s kamni-asteroidi. Nekateri kraterji so veliki kot
Slovenija. Vsi večji kraterji so dobili imena po znamenitih
znanstvenikih, dva izmed kraterjev sta poimenovana tudi po dveh
velikih slovenskih učenjakih, matematiku Juriju Vegi in fiziku
Jožefu Stefanu. Luna zelo vpliva na življenje na Zemlji, med drugim
tudi povzroča plimovanje morij (morska gladina se približno vsakih
6 ur in 12,5 minut dvigne in spet pade).
Vaša risba.
Do sedaj je to stran obiskalo ljudi.
Nazaj na programe.
Nazaj na domačo stran.