Podobe Astronomskega krožka </A> Gi. Šentvid-Ljubljana.

Podobe Astronomskega krožka Gi. Šentvid-Ljubljana.

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.

Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida. Šlučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? 20. junij 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min), film Kodak gold 200 ISO. Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor, (CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika), terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.

Jesen 1994, dograjevanje Kunaverjevega observatorija. Na sliki so od leve proti desni (ob novem teleskopu MEADE LX 200): Damjan Šterk, Jure Cedilnik, Gašper Šušteršič, Andraž Petrovič.

Naknadno pokrit zametek Kunaverjevega observatorija.

Majhen, vendar prikupen observatorij iz lesa, 2m x 2m. Streha se je odpirala s protiutežjo. Postavljen je bil leta 1978, takrat je bil zelo aktiven dijak Andrej Mohar. Škoda, da se observatorij v osemdesetih ni več vzdrževal, bil je zelo kvalitetno zgrajen, toplotno izoliran itn. Bil je morebiti nekoliko premajhen.

V observatoriju je bil 80 mm ruski teleskop - refraktor - za katerim se je izgubila vsaka sled. V tem času je krožek obiskovalo okoli 10 dijakov šole. Uporabljali so 2 teleskopa refraktorja 10 cm in 8 cm (10 cm je bil še od pok. prof Kunaverja) - od Astronomskega društva Javornik, pa so si občasno sposodili zrcalni, reflektorski, teleskop (Celestron 8). Podatke sta podala Robert Fonda in Andrej Mohar.

Nadgradnja nedokončanega Kunaverjevega observatorija - terasa Gimnazije Šentvid Lj. - 1994. Ves material se je tovoril na ramenih pridnih zidarjev, krožkarjev, drugih učencev (kolektiv fizikov je pomagal) - tudi sam sem na teraso po stopnicah znosil kar nekaj težkih vreč cementa, apna ... Mizar je izdelal notranjo opremo, Martin električno napeljavo, oče krožkarja Marka Giacomellija pa je izdelal del premične strehe observatorija, ki jo odpiramo ročno. Še po skoraj 30-ih letih vse deluje kot novo - malo je puščala streha, a so jo zakrpali Klemen, Jure in Andrej.

Nočni posnetek dograjenega Kunaverjevega observatorija.

Udeleženci ekskurzije v Frankfurt (na pobudo Ane Merljak). Zadnji z leve je naš gostitelj Jože Plohl.

Teleskop tipa Schmidt-Cassegrain (f=10", f/10) na odru observatorija s sončnim filtrom.

Na posnetku vidimo nad observatorijem dve piki, to sta planeta Jupiter in Venera v konjunkciji. Posnel Zorko Vičar januarja 1995 ob 7. uri zjutraj. Širokokotni objektiv goriščne razdalje 20mm.

Sončni zahod za Triglavom ob poletnem solsticiju. Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Nenazadnje so prav kovači iz Šentvida naredili znameniti Aljažev stolp na vrhu Triglava. Tudi naš nov teleskop je dovolj zmogljiv, da lahko iz observatorija vidimo Aljažev stolp na Triglavu. Posnetek je, iz observatorija, 22. junija 1995 naredil Zorko Vičar (g. razdalja objektiva: 50 mm).

Sončni zahod za Šentviškim hribom. Posneto skozi Sončni filter v primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na barvni diafilm Agfa 100 ASA. Posnel Gašper Šušteršič.

Na posnetku vidimo (slutimo) sledi zvezd in Jupitra, pred vrati observatorija stojita Gašper in Jure (ali Damjan in Andraž). Posnetek je zgovoren pokazatelj problema svetlobne onesnaženosti, 1995.

Ključi observatorija in terase, desno, iz let 1994-2005. To so bili ključi, ki so si jih nekateri astronomi, dijaki, zelo želeli, pa jih zaradi skrivnosti človeške narave niso prejeli, ko so si jih najbolj zaslužili ali jih potrebovali. Leta 2005 so bili zamenjani, stvari se spreminjajo na boljše in spet na slabše. Kjuči do pogleda v vesolje, ključi do človeškega srca, ključi iz kovine, ki ima izvor v silnih eksplozijah in procesih zvezd, ključi nekega časa, neke generacije vedoželnežev.

Spomin na našega bivšega zvestega člana Jožeta Prudiča

Nedoumljiva je usoda bivšega dijaka Prudič Jožeta, zvestega in marljivega člana (našega) Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana in člana ADJ. Kmalu po diplomi - poln življenja - je leta 1997 tragično preminul v avtomobilski nesreči (kugi modernih časov). Spada v prvo generacijo krožkarjev pod mojim mentorstvom (bil je imeniten astronom, spreten opazovalec neba, že takrat tudi ekspert za računalnišvo - že leta 1990 je bil povezan v mrežo računalnikov).
Jože bo za zmeraj ostal v naši bližini. Ostal bo v lepem spominu - tudi počiva zraven gimnazije na šentviškem pokopališču, čisto blizu astronomskega observatorija. Spodaj sta dve sliki, kjer je Jože v družbi mladih prijateljev - zelo rad se je udeleževal astronomskih taborov - sploh meteorskih.

The International Meteor Conference, Nemčija, 14-17 September 1995.
Jože Prudič (z očali) sedi zadaj drugi z leve.
Na sliki so: Peter Zimnikoval, Jože Prudič, Janja Plazar, Ulrich Sperberg, Mare Igličar, Mirko Nitschke, Dragana Okolić and Miroslav Znasik (credit Gisela De Smedt).

Javornik - PAMET'95 - Poletni Astronomski MEteorski Tabor 1995.
Jože sedi zadaj drugi z leve.
Na sliki so: Ivo Babarovič, Uroš Čotar, Biba Grom, Igor Grom, Gregor Hajdenkumer, Aram Karalič (camp leader), Alenka Kremzer, Urška Pajer, Nataša Petelin, Jože Prudič, Jure Skvarč, Marija Štritof - Pupa, Robert Terčelj-Schweizer, Mihaela Triglav.

Spomin na prijateljico prof. Ano Merljak Bratuš

Tudi draga Ana je nepričakovano zgodaj odšla od nas.

Prof. Ana Merljak, slavistka, je imela poseben čut za stike z ljudmi. To se je kazalo tudi pri njeni organizaciji čudovitih strokovnih ekskurzij - ki so bile tako po izbiri krajev, znamenitosti, ustanov in v izbiri gostiteljev, izjemne (obisk Koroške - zamejcev, Firence, Vipavski Križ - prej Sveti Križ [Janez Svetokriški], Sečoveljske soline, Bogenšperk, ...). Poleg čisto geografskih, slavističnih in umetnostno-zgodovinskih ekskurzij, je organizirala tudi nadvse poučno ekskurijo za ljubitelje astronomije v Frankfurt. Od 24. do 26. marca 1995 smo se tako s pomočjo profesorice Ane odpravili v Goethejevo mesto, kamor nas je povabil Jože Plohl, ki je bil tudi sam član krožka Pavla Kunaverja na Šentvidu. Jože je zelo aktiven član zvezdarne v Frankfurtu in je za astronomijo navdušil tudi mnoge naše zdomce. Gospod Jože dela (je delal) v tovarni, ki sodeluje z NASA-o. Poleg zvezdarne smo si ogledali tudi privatni observatorij na Heppenheim-u blizu Mannheim-a. Bili smo presenečeni nad opremo, ki je ne premore cela Slovenija.

Udeleženci astronomske ekskurzije v Frankfurt (na pobudo prof. Ane Merljak, na sliki stoji spredaj na sredini z iztegnjeno roko). Zadnji z leve je naš gostitelj Jože Plohl (leto 1995).

Poleg zvezdarne smo si ogledali tudi privatni observatorij na Heppenheim-u blizu Mannheim-a. Bili smo presenečeni nad opremo, ki je ne zmore cela Slovenija.

Nov prekrasen observatorij frankfurtskega astronomskega društva slikan med prihodom kometa Hale-Bopp.
Oglej si tudi zvezdarno Volkssternwarte Frankfurt.

Podobe iz spleta.
* Na presaditev jeter je Ana čakala 2 leti.

*
Komentar dneva - Ana Merljak Bratuš - YouTube

Generacija krožkarjev 1997/98, ena zadnjih po številu velikih astronomskih generacij na Gimnaziji Šentvid.

Zgoraj, Univerza za tretje življenjsko obdobje, nekaj let smo delali skupaj.

Mitja Šiška s svojim novim teleskopom Bresser, D=11,4 cm, f/4,4 (tip Newton). Poletje 2000.

Pavel Kunaver, sedi prvi z desne. Kunaver je bil tudi začetnik povojne astronomije na Gimnaziji Šentvid.
Še beseda o posnetku:
Častni člani PDS zbrani ob proslavi 90-letnice dr. Lava Čermelja v Ljubljani, 12. oktober 1979. Stojijo od leve: Ciril Jeglič, France Šušteršič, dr. France Adamič, France Planina, dr. Anton Ramovš, dr. Miroslav Kališnik, dr. Anton Polanec, dr. Hubert Pehani, dr. Alojzij Vadnal in France Kimovec-Žaga. Sedijo od leve: dr. Fran Dominko, dr. Lavo Čermelj in Pavel Kunaver. Foto: T. Wraber.

Projekcija začetka kolobarjastega mrka, posneto 10.maja 1994. Od desne: dijak Žiga Budja, dijak Ščuka Tomaž.

Podelitev priznanj na srečanju mladih raziskovalcev v Murdki Soboti, maj, leto 1999, na sliki sta na desni Peter Novak, Šiška Mitja.

Peter Mihor, Z. V., Šiška Mitja zmrzujejo v observatoriju Gi. Šentvid-Ljubljana, februar 2001.

Vhod v fiziko ima na levi strani astronomsko vitrino, na desni pa fizikalno. Ob informativnem dnevu 10.2.2006 so (???) prelepili naš poster na levi z napisom fizika, na desni pa je ostala takorekoč prazna fizikalna vitrina. Na astronomsko vitrino smo spodaj prištulili še naše skromno vabilce s Saturnom na sliki (naš veliki poster pa je ostal prekrit). Leta 2005 so nam celo strgali plakat. Nekaj podobnega se je že dogajalo leta nazaj. Za vse je "kriva" astronomija, kot v dobrih starih časih. Čudna so pota Gospodova.

Peter Mihor in Dejan Kolarič med opazovanjem Sonca, maj 2001.

Dejan Kolarič in Matija Kastelic projecirata Sonce s starim Newtonom, maj 2001. Čez Sonce se premikajo oblaki.

Šentviški raziskovalci po zagovoru nalog na srečanju mladih raziskovalcev v Murdki Soboti, maj, leto 1997.
OBISKALI RAZSTAVO VUČEDOLSKI ORION (3.12.2002)

Pred vučedolskim koledarjem so od leve proti desni: Petra Juvan, Irena Pretnar, Nina Pogačnik, Kristina Meršak, Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Peter Mihor. Foto: Zorko Vičar.

Zgoraj dve skupinski, skupaj s projekcijo dogodka s starim Newtonom, obiskala nas je tudi gospa Milica, prehod Merkurja čez Sonce - 7. maj 2003.

Zgoraj dve gasilski, Sončev mrku 31. maj 2003.

Zgoraj,panorama, foto Gregor Vertačnik, Sončev mrku 31. maj 2003.

Zgoraj, Sončev mrku 31. maj 2003, pred vzhodom Sonca in ob vzhodu Sonca.

Med čakanjem na zahod Sonca za Triglavom (18.6.2003), z desne proti levi: Gregor Vertačnik - študent meteorologije, Peter Mihor - Študent fizike, Dejan Kolarič - dijak, Klemen Blokar - dijak

Skupina krožkarjev dobre volje ob slabem vremenu, 5. apil 2004.

Klemen Blokar pri opazovanju Sonca, 10. maj 2004.

Umazan sončni filter, 10. maj 2004.

Pogled na Kamniške alpe, občasno s teleskopom opazujemo smučarje na Krvavcu, 10. maj 2004.

Astronomi pri prebiranju razlogov za klimatske spremembe, 10. maj 2004.

Dunja Ropret se noce fotografirati, 10. maj 2004.

Klemen Blokar levo, med vilicami Aljaž Nedog, opazovanje Sonca, 4 pege in 2 grupi, 10. maj 2004.

Klemen Blokar pri priljubljenem pc-ju, 10. maj 2004.

Z digitalcem ujeli Triglav skozi iskalo teleskopa, 25. maj 2004.

Koncert med pripravami, na didgiridu igra Andrej Lajovic.

Krožkarji v šol. letu 2007/08.

Krožkarji v šol. letu 2007/08.

Krožkarji v šol. letu 2007/08.

Krožkarji v šol. letu 2008/09, 24.11.2008.

Krožkarji v šol. letu 2008/09, 24.11.2008.

Člani Atronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Lj.
Šolsko leto 2009/10, 12. oktober 2009. Foto: Zorko Vičar.

Obisk profesorice Dušice Kunaver - 27.jan.2010. Družina Kunaver in s tem prof. Dušica Kunaver je močno povezana s "Šentviškimi astronomi". Njen tast, znameniti astronom prof. Pavel Kunaver, je do svojega 80-ega leta predaval astronomijo na Gimnaziji Šentvid - Lj., Po predavanju smo jo peljali na ogled astronomskega observatorija na terasi gimnazije, katerega temelje je pred več kot 50 leti postavil prav prof. Pavel. Predstavili smo ji tudi "Kunaverjevo" stojalo starega (prvega) šolskega teleskopa in g. Dušica je skozi ta teleskop tudi opazovala Luno. Bila je navdušena. Na poti v observatorij nam je tudi pripovedovala o iskrivosti in vitalnosti prof. Pavla, o njegovem zavzetem opazovanju neba, ce ni slo drugace pa skozi okno.

Udeleženci 2. državnega tekmovanja iz astronomije na zasneženi terasi - sobota 18. december 2010 - ogled observatorija. Sneg jo je udeležencem do dobra zagodel, pot do Ljubljane je bila kar nevarna, a konec dober, vse dobro. Tudi toplo Sonce je, nekaj pred dvanajsto, posijalo na pobeljeno pokrajino in tako ustavrilo izjemno idilično podobo tega našega, trenutno EDINEGA poznanega planeta priemrnega za življenje našega rodu in ...

Pogled na observatorij iz Šmarne gore, foto Dejan Kolarič, april 2011.

Pogled proti severu, 9. maj 2011.

Sestanek, 9. maj 2011.

Obisk nadarjenih otrok, 11. april 2011, rezultati opazovanj.

Obisk nadarjenih otrok, 11. april 2011, sestavljanje teleskopa.

Obdobje, ki ga zajema naslednjih 5 fotografij, je nekako med letoma 1957, 1958 (takrat še mene ni bilo na svetu, saj uradno ne).

Desno ob daljnogledu Ludvik Jevšenak in levo sošolec Mirko Pregl. Da ne pozabimo, gospod Ludvik nam je tudi posredoval slikovno in tekstovno gradivo za obdobje 1957-1958. Zanimivo, najverjetneje je stojalo teleskopa na sliki danes uporabljeno za Newton 140, torej se sled za tistimi časi ni čisto izgubila.

Desno ob daljnogledu Ludvik Jevšenak in levo sošolec Tone Šepec.

Nekateri člani astronomskega krožka.

Morebiti je zgornja fotografija Lune sploh prva astrofotografija tega objekta prek daljnogleda v Sloveniji (pred letom 1960). Luno so poskušali posneti z navadno Leica fotokamero in s preizkušanjem različnih osvetlitev, fokusiranja itd. Gospod Ludvik pravi, da je bilo delo popolnoma amatersko. Ni točno znano ali jo je posnel Jure Pervanje (sedanji režiser,takrat član krožka) ali Ludvik Jevšenak. Vendar kot pravi gospod Ludvik, to ni pomembno.

Razred dijaka Ludvika Jevšenaka z ravnateljem Medvedom.

Levo Mirko Pregl, desno Ludvik Jevšenak, prvič spet skupaj na observatoriju po več kot 50-ih letih - 27. oktober 2017. Pogovor je bil izjemno zanimiv. Najprej smo opazovali z našo Ciko - Dobson 300 mm (Albireo, M27, M57, M13, Epsilon Lire, Hi-h). Mraz je pritiskal in samoumevno smo odromali v topel observatorij, kjer smo si ogledali imeniten arhiv naših aktivnosti in starih slik, ki nam jih je leta 2001 zaupal g. Ludvik Jevšenak. Nejc nas je postregel še z izjemnim pecivom.

Mlada generacija šentviških astronomov skupaj z začetnikoma povojne astronomije - Ludvikom Jevšenakom in Mirkom Preglom, 27. oktober 2017, Šentvid.

Generacija krožkarjev 2015/2016.

Statistika Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid-Ljubljana od leta 1990 do leta 2000.
Stevilo obiskov od decembra 2000: .

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Nazaj na domačo stran.