Viri: poročila meteoroloških opazovalcev, ostala pričevanja.
Polarni sij je svetlobni pojav v visokih plasteh ozračja
v obliki zaves na nočnem nebu severnih ali južnih polarnih območijh.
Nastane, pri trkih sončnega vetra z molekulami zraka.
Pogosto ga spremljajo magnetne nevihte. Včasih pa polarna
svetloba seže tudi južneje ali severneje od polarnih območij.
Tako je lahko 25. januarja 1938, opazovala polarni sij polovica Evrope.
Doslej najmočnejši 
sij so fotografiral 27. julija 1937. Plinski zubel se je tedaj v 
dveh urah 
dvignil milijon km visoko. Prav zanimivi so zapisi o opazovanju 
polarne svetlobe v starih časih. Tako je med tridesetletno vojno
nekdo opisal polarni  
sij, ki so ga opazovali 25. januarja 1630 v okolici Tubingena, 
takole slikovito: "Bog vsemogočni nas je zopet postavil
pred znamenje svojega srda, ki ga je na stotine oseb ne le
videlo, temveč o njem tudi povedalo zelo različna mnenja.
Sprva se je 
pokazalo kot  močna mavrica z bleščečimi sulicami in sem in 
tja sijočimi plameni, slišalo se je 
strljanje in pokanje, vse je bilo kot živa bitka..."
 
 
Še komentar vnuka opazovalca Jurija Fenza.
 6 Jun 2005 10:02:04 +0200
From: "jure fenz" 
To: zorko.vicar@guest.arnes.si
Subject: Re: polarni sij leta 1938
Pozdravljeni!
 
 Opazovalec in komentator severnega sija 25.01.1938 je bil moj stari oče
Jurij Fenz, ki je kot ljubiteljski meteorolog spremljal in beležil vreme in
vremenske pojave. G.Verwega je bil soinvestitor v 
"turistično-zdraviliško" kmetijo Pri Fenzu
 in se ni ukvarjal z meteorologijo.
 
 Lep pozdrav
  Jure Fenz
 

Barva sija.
V času magnetne podnevihte se količina nabitih delcev nad poloma izredno poveča. Poleg tega dobimo tudi 
dodatno električno polje, ki pospeši elektrone proti Zemeljskemu površju. Elektroni sedaj lahko dosežejo nižje 
plasti atmosfere. Tu vzbudijo molekule v atmosferi. Vzbujene molekule nato sevajo v značilnih barvah, 
pri čemer je barva odvisna od višine na kateri se je elektron obregnil ob molekule atmosfere. 
Nad 250 km lahko opazimo rdečo barvo, ki jo seva vzbujen kisik. Nižje, tja do 100km seva kisik zeleno, 
medtem ko pod 100km dušik seva modro in rdečo svetlobo 
Polarni  sij je bil končno, za našo generacijo, viden tudi iz Slovenije (konec oktobra, začetek novembra 2003), glejte pričujoče povezave.

Aurora Borealis Oct 29/30 storm
Stevilo obiskov od septembra 1999: 
.
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si