----------------------------------------------------------------------------------
6. oktober 2011
Astronomija in civilizacija.
Naše življenje in astronomija.
Kaj izhaja iz astronomije ali je v tesni povezavi?
Kaj je Sonce?
Kdo nam daje večino energije za življenje?
Kaj so zvezde?
Zakaj so nekatere zvezde šibkejše, nekatere svetlejše?
Ali imajo zvezde enake barve?
Zakaj je na Zemlji nastalo življenje?
Kaj opazimo na Soncu?
Št. dni v tednu - imena dnevov v tednu?
Štetje let, mesecev, ... koledar, čas!
Znanstvena metoda ima začetek v astronomiji.
Matematika se je v veliki meri prilagajala
dogodkom na nebu.
Kaj pomembnega smo odkrili v astronomiji za ostale stroke:
- kemijo,
- fiziko,
- biologijo,
- filozofijo (ne bi verjeli),
- za vojno strategijo (ne bi verjeli - Egipt, Kolumb, Hladna vojna ),
- za umetnost (poezijo, prozo, slikarstvo, film, glasbo, ...),
- za ekonomijo, promet,
- za mednarodno sodelovanje na področju znanosti,
Od kod črpa astronomija metode, pripomočke:
- na svoj način šokantno, pa vendar,
iz slabovidnosti (optike),
- iz obrti (obdelava lesa, stekla, kovin, ),
- strojništva,
- matematike,
- fizike,
- danes računalništva, informatike,
...
- iz radovednosti, iz bivanjskih vprašanj,
od kod prihajamo, kam gremo, zakaj smo taki kot smo,
- vesolje je laboratorij, ki ga na Zemlji ni moč ustvariti,
-
Spostovani gospod Zorko Vicar,
Prezentacijo Hubbla v Powerpoint-u sem prinesel tudi mami domov, ki je
stara 92 let in zelo pri moceh. Dejala je, da tako lepe prezentacije
vesolja dolgo ne bo pozabila in da bo verjetno celo sanjala o tem.
Zamisel dodati glasbo iz Lovca na jelene je fenomenalna. Samo se
potencira velicastnost vesolja, lepoto a hkrati nam vzbudi zastrasujoc
moment nasega bivanja. Kako smo majhni, neznatni a premalo spostljivi
ce ze ne do drugega, vsaj do nase Zemlje. Na eni od slik je tako lepo
z obcutkom napisano "Seveda, Zemlja". Le kaj bi bilo
ce tako lepega, kot je ta nas planet.
Oba z mamo Vam in vsem, ki ste to predstavitev naredili, cestitava in
vam zeliva se veliko lepih stvaritev.
Lepo Vas pozdravlja
mag. xy iz Ljubljane.
Glej:
Hubble, predstavitev - ppt
http://www.astronomija2009.si/images/stories/mla/razno/hubble.pps
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
13.10.2011
- kar ni bilo mogoce urediti na prvem srečanju,
- prvi vtisi o predavalnici,
izjemna arhitektura dvorane, kot v casu renesanse,
čas Keplerja, Galileja, imeniten prostor, kaj menite ...
- el. posta, seznam - naj krozi za vpis,
- smo razlicnih profilov in predznanj,
- nobelovci;
Nobelovo nagrado za fiziko so si za odkritje
pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje eksplozij
zvezd (supernov) prislužili trije znanstveniki,
Saul Perlmutter,
Brian Schmidt
in Adam Riess.
*** LEPO - imamo učno gradivo, kjer je že zajeta vsebina nobelove nagrade
(ZS - glejte stran 31, v ZS še ni imen n.n.)
(o pospešenem širjenju vesolja) že del učnega programa,
Preboj se je zgodil leta 1998, ko sta raziskovalni skupini,
ki sta jih vodila Perlmutter in Schmidt ob sodelovanju Riessa,
ločeno prišli do istega osupljivega sklepa, da se širjenje vesolja
hitro pospešuje. Odkrili so več kot 50 oddaljenih supernov, katerih
svetloba je bila šibkejša od pričakovane, kar je znak pospešenega
širjenja vesolja.
"Svetu smo morali sporočiti, da smo dobili nore rezultate,
da se vesolje pospešeno širi," je na novinarski konferenci
po razglasitvi nagrade po telefonu svoje občutke ob odkritju
pojasnil Schmidt in dodal, da so bili prestrašeni ter da so
mislili, da so nori...
- http://apod.nasa.gov/apod/
- http://apod.fmf.uni-lj.si/ap111009.html
"Rezultati, ki so jih prvič predstavili pred trinajstimi leti, so kazali
da večina energije v vesolju ni v zvezdah ali galaksijah ampak vezana na
sam prostor. V jeziku kozmologov je velika vrednost za kozmološko konstanto
neposredna posledica novih opazovanj oddaljenih supernov. Predlogi o obstoju
kozmološke konstante (lambda) niso novi -- obstajajo že od začetkov
moderne relativistične kozmologije. Vendar take trditve navadno niso
bile popularne med astronomi, ker je lambda tako različna od poznanih
komponent vesolja, ker je vrednost lambde omejena z drugimi opaovanji
in in ker so manj posebne kosmologije brez lambde prej dobro razlagale
podatke. Kar je vredno omembe je neposredna in zanesljiva metoda
opazovanj ter velik ugled znanstvenikov, ki so vodili raziskave.
Zadnjih trinajst let sta neodvisni skupini astronomov nadaljevali
z zbiranjem podatkov, ki kot zgleda potrjujejo obstoj temne energije
in presenetljiv rezultat o sedanjem pospešenem širjenju vesolja.
Letos so vodjem skupin dodelili Nobelovo nagrado za fiziko za
njihovo delo. Zgornjo sliko supernove, do katere je prišlo leta
1994 v zunanjih predelih spiralne galaksije je posnela ena od
teh skupin raziskovalcev."
Kaj pa naš kulturni prostor?
Ivo Boscarol se je že tretjič slavili na Nasinem letalskem tekmovanju,
prislužili so si tudi 1,35 milijona evrov finančne nagrade,
ki jo bodo namenili novim projektom in razvoju (izjemno MODRA POTEZA),
ne zgolj trošiti za zabavao, ampak vlagati v razvoj in ustvarjalnost
- to je vrednota, ki je gonilo človeštva ...
- prepeljati štiri ljudi s 170km/h 700 km daleč z ekvivalentom štirih
galon (3,78l) goriva na osebo - to je:
- vrhunski dosežek in trenutno tudi presežek,
- boksarski direkt in hkrati vržena rokavica avtomobilski industriji.
- ekvivalent 2,16 l /(100km-4osebe)
- ekološko čisto gibanje.
- glede zadnje predstavitve o teleskopu Hubble, itn.
- bodite pozorni na zadnjo sliko s tekstom, kjer
se kaže izjemen dosežek navidezno "nesmiselne" ideje,
- ko so poslali teleskop v orbito, so takoj začeli snemat
(kaj mislite katere objekte ...?), in ko so posneli že večji del
nam "najbolj" zanimivega vesolja, se je pojavilo vprašanje,
kaj sedaj? - sledili so ideji, ki je na začetku nihče ne bi kupil,
katera je bila ta ideja, kaj smo spoznali ...???
- predstavitev dosedanjega dela (OS, gim., fakulteta,
trud - krozek, raz. naloge, izobrazevanje mladih
in odraslih, pobuda "Teleskop za vsako solo" - na
mladih svet stoji, uni3 1995 - 1999, v bistvu z mnogimi clani
se sedaj sodelujem, preko sentviskih srecanj AD - Vega),
- težave z očmi,
- revija Spika - naj krozi (dva primerka),
zberi narocila, nic ni obvezno,
- razdelitev Zvezdnega sla,
- obiskali bomo Golovec,
- spoznali bomo, zakaj vidimo (recimo v večernih urah)
po sezonah različna ozvezdja (v bistvu se podoba neba
dnevno spreminja),
- nebo naše mladosti in nebo današnje mlade generacije,
- kje opazovati, pot na grad je polna lučk (zadnjič smo štirje
naredili kratek sprehod, poizvedovanje proti gradu),
- komentar opazovanj 6.10.2011, kvaliteta slike,
nekoliko prepolna Luna, problem mestnih luči,
Jupiter - nizko na nebu, pa vendar,
to je Galilejeva astronomija ...
- presenetilo me je zaprtje predavalnice,
nismo imeli stola,
smo improvizirali (preko trnja do zvezd,
v našem primeru preko smeti [smetnjaka] do zvezd),
predstavi pručko ...
- kaj smo ugotovili med opazovanji Lune,
nekateri tudi Jupitra?
(tezave s svetlobo, objekti nizko nad obzorejm nam zakrijejo
mnoge podrobnosti, ...)
- zakaj smo v podobnih opazovalnih tezavah kot Galilej?
Galilej je imel skromno optiko, mi pa imamo
odlicno optiko a preosvetljeno nebo, pomembno pa je,
da videno skciramo in skusamo razloziti, zakaj tako ...,
-lepota sibkih nebesnih objektov v povprecnem teleskopu
seveda ni v medlosti podobe (problem oci), ampak
v razumevanju pojava (oddaljenost, velikost, pomen
za razumevanje slike narave, nas samih ...)
- nekaj opozoril, Luna se ne vidi vsak vecer (zakaj?),
- Lune se ne opazuje, ko je polna ...
- kaj smo opazili(?), da je potrebno teleskop med opazovanji z....,
ZAKAJ?
- skicirajmo Luno (ni obvezno) - LEPŠE SLIKE (VSE SO LEPE),
bomo objavili na spletu, z vašim dovoljenjem seveda,
- v mesecu, ce opazujemo ob istem casu, se ozvezdje premakne za
30 stopinj (360°/12mes = 30°/mesec),
- pokazi sliko gibanja in spreminjanja vecernega neba, zelim si, da vsi
studentje razumemo, zakaj govorimo o zimskem, pomladnem, poletnem, jesenskem
nebu, ...
-----------------
- 4. Messierjevega plus maratona v
Šmartnem na Pohorju v soboto 22. in nedeljo 23.
oktobra 2011.
Kaj pomeni Messierjev maraton?
Nekaj osnovnih pojmov
---------------------
- M objekti Messierov katalog [mesjejev ~] je katalog 110 astronomskih
teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom,
da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Ta telesa so v tedanjih optičnih napravah spominjala na komete, tako da
je Messier sestavil v letih med 1758 in 1782 kataloški seznam takšnih teles.
- NGC = Novi splošni katalog (angleško New General Catalogue, okrajšano NGC)
je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Vsebuje skoraj 8000 teles. NGC je eden od največjih izčrpnih katalogov.
Katalog je sestavil dansko-irski astronom John Dreyer v 1880-tih,
večinoma na podlagi opazovanj Williama Herschla.
Katalog je pozneje za obdobje med letoma 1888 in 1905
razširil z
- IC Indeksnima katalogoma IC I in IC II, kjer je dodal skoraj
5000 teles.
- astronomska enota, a.e. = 149.597.870.691 ± 30 m (je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca)
- 5,2 a.e. - razdalja Jupitra od Sonca,
- hitrost svetlobe v vakuumu c = 299.792.458 m/s je približno 3·10^8 m/s,
- julijansko leto pa ima 365,25 dni po 86.400 sekund,
ugotovimo, da je svetlobno leto približno enako 9,46·10^15 m
(natančno 9.460.730.472.580.800 metrov), oziroma 9,46 petametrov.
- 1 a.e. = 1/63.241 sv.l.
- parsek (1 pc = 3,26 sv.l.),
1 pc = 3,261563 sv.l. = 206264,806245 a.e.
Ime parsek izhaja iz sestave okrajšav besed »paralaksa ene sekunde«.
Enota temelji na trigonometrični paralaksi, na enem od najstarejših
standardnih postopkov za merjenje razdalj do nebesnih teles.
Parsek je določen kot razdalja med Zemljo in zvezdo,
katere paralaksa je enaka 1 ločni sekundi (1").
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
20.10.2011
- uredniku Spike poslal naslove za nove naročnike (skupaj 5)
(en naslov ni bil jasen, Kotnikova 8)
- prejeli ste prvo elektronsko pošto, pošte bodo
informativnega značaja, zbrali smo 13 naslovov,
- dobra bira, ali bi še kdo želel prejemati e-sporočila (?),
gmail je solidna rešitev, lahko pomagam ...,
- 4. Messierjevega plus maratona v
Šmartnem na Pohorju v soboto 22. in nedeljo 23.
oktobra 2011.
Vabljeni (potrebna je prijava na naslov: "igor.ziberna afna uni-mb.si "),
srečanje je tekmovalnega značaja, tekmovalcev je
od pet do deset - no tudi za radovedneže se najde kaj zanimivega,
opazovanja, druženje,
PRIPOROCAM: TOPLA OBLEKA, ROKAVICE, OBUTEV, KAPA, CAJ, rdeča lučka, daljnogled, ...
- iz Francoske Gvajane bosta v vesolje poletela prva satelita evropskega
navigacijskega sistema Galileo, ponesla ju bo ruska raketa Sojuz,
- izstrelitev je zgodovinskega pomena za Evropsko unijo, ki bo tako
korak bližje vzpostavitvi lastnega satelitskega navigacijskega
sistema - EU - rusko sodelovanje,
- razdeli napotke (neobvezne) za praktično delo,
kratki neobvezni napotki
------------------------------------
- belezite gibanje Jupitra (sedaj je v ozvezdju Ovna in cez 12 let bo spet,
to so zacetki astronomije), Saturna (obhod 30 let), Marsa, Venere, Morebiti Merkurja,
vsekakor Lune, lahko tudi Sonca, narisite kdaj kako ozvzdje na jugu, severu, ...,
lahko si ustvarite svojo zvezdno karto - sam sem zacel z vrtljivo zvezdno karto,
- uporabljate lahko program Stellarium, dobimo ga recimo na:
http://stellarium.en.softonic.com/download
- Sky Charts / Cartes du Ciel (avtor: Patrick Chevalley), dobimo ga recimo na URL-ju:
http://www.ap-i.net/skychart/en/download
========================================
Zacetek Zvezdni sel:
Zvezdni sel.pdf
- lokalno
Citati:
Galileo Galilei ... Videl je
čudovite stvari, ki jih pred njim ni videl še
nihče – gore in kraterje na Luni, tisoče zvezd
v Rimski cesti, ki so se svetlikale kot kapljice
rose, in svetove, ki se vrtijo okrog drugih
svetov… Svoja veličastna odkritja je objavil v
knjigi (!!!!!!!) imenovani Sidereus Nuncius (ali kakor
bi rekli vi in jaz, Zvezdni sel).
"Galileo bi se v sodobnem laboratoriju
počutil kot doma: naše znanje je
napredovalo, toda naše metode in način
mišljenja so v osnovi enake kot njegove."
VSEBINA
-----------
I. Narava snovi. Iz česa je večina vesolja? So planeti , zvezde in galaksije narejeni iz
enake snovi kot ljudje, sloni in mangi? Kaj sta skrivnostni snovi imenovani temna
snov in temna energija?
II. Zgodba o gravitaciji. Kako naša spreminjajoča se slika o gravitaciji odraža naše
rastoče razumevanje fi zikalnih zakonov: Galileo proti Aristotelu, Newtonova teorija,
Einstein in ukrivljen prostorčas. Gravitacija kot orodje za proučevanje narave
astronomske snovi.
III. Znanstvena metoda. Dvojni vlogi poskusov in posledičnega sklepanja v znanosti
– t.j. poskus omejuje matemati čno teorijo. Znanstveni skepti cizem in neodvisno
razmišljanje – dokaz čutil proti besedi avtoritete. Nenatančnost znanstvenih
rezultatov in njihovo izboljšanje s časom.
- astronomija leta 1600
(do 8. strani)
Začetek 17. stoletja je bilo eno najbolj razburljivih in revolucionarnih
obdobij v znanosti. Evropski učenjaki so bili zelo zaposleni s ponovnim
odkrivanjem znanja antičnih Grkov, ki so jim ga prenesli arabski astronomi.
Sprejeli so model vesolja, ki je temeljil na delu Egipčana iz 2. stoletja,
Klavdija Ptolemaja. Po tej teoriji je Zemlja ležala v središču vesolja
in vsa druga telesa – Sonce, Luna, planeti in zvezde - so se po krožnih
tirnicah gibala okrog nje ...
Leta 1543 je Nikolaj Kopernik (posthumno ?) objavil
radikalno konkurenčno heliocentrično teorijo – t.j.
teorijo, ki je postavila v središče Sonce, ne Zemljo
(no danes tudi ta predpostavka ni pravilna).
Pokazal je, da bi ta teorija lahko matematično
razložila opazovano, včasih pentljasto, gibanje
planetov prav tako dobro kot Ptolemajeva –
pravzaprav se je izkazala za veliko preprostejšo
od Ptolemajeve, ker ni bilo nobene potrebe za
vse ti ste čudne epicikle, s kolesi znotraj koles
znotraj koles; imela je le eno orbito za vsakega
od svetov. To ni bilo ravno povšeči tistim, ki so
menili, da bi Zemlja, kot dom Človeštva, morala
zasedati v vesolju posebno mesto.
KAJ V TEM TEKSTU NI POVEDANO, JE PA POŠTENO DA POVEMO
- ker ta obseg teksta in namen knjige tega ni dovoljeval.
- članek http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/izjemne_knjige_samostan_kostanjevica12maj10_spi05.html
Zaradi resnice in zgodovinske uravnoteženosti je potrebno poudariti,
da so mnogi antični misleci (pitagorejci Hiket, Ekfant, Heraklit Pontski, ...)
bili prepričani, da Merkur in Venera krožita okrog Sonca in od tod tudi
sklepanja nekaterih sodobnikov,
da morebiti tudi ostali planeti krožijo okrog Sonca.
Vč v članku!!!
Prav tako je bila ta teorija v nasprotju s priljubljeno
teorijo fizike tistega časa, ki je temeljila na
idejah grškega filozofa Aristotela. Po slednji vse
pozna svoje mesto. Težke, umazane, pokvarljive
stvari spadajo na Zemljo in se zato potopijo dol,
saj jih njihovi grehi vlečejo proti peklu; težje
kot so, hitreje bi se morale gibati proti tlem, če
jih spusti mo ...
Vse nad tirnico Lune pa naj bi bilo narejeno iz čiste snovi
imenovane eter, brez napak in večne, ki se za
vedno giblje po tej najbolj popolni geometrični
obliki – krogu.
Zakaj je Aristotel trdil in kateri argument je uporabil,
da Zemlja miruje?
| Navidezno potovanje planetov po navidezni
nebesni krogli na primeru Marsa |
|
Razlaga animacije
Animacija prikazuje gibanje Marsa po navidezni nebesni krogli, če gledamo
iz Zemlje. Mars opiše na njej črto, ki vsebuje tudi zanko ali pentljo. Do pentlje
pride, ker Zemlja na svoji poti okoli Sonca prehiteva Mars. To je mogoce, ker
je polmer Marsove orbite večji od Zemljine in zato Mars potrebuje vec časa,
da naredi cel krog ali elipso okoli Sonca, kot pa Zemlja. Tako ga Zemlja v trenutku,
ko se mu najbolj približa, istočasno tudi prehiteva. Potem, ko ga prehiti, je
Marsova pot zopet "ravna".
Znanstvena metoda: matematična teorija in
poskus
Galileo je gradil na
delu antičnega grškega matematika Arhimeda
in je pokazal, da kvantitativni opisi ne samo
osupljivo dobro ustrezajo realnim dejstvom,
ampak lahko tudi pomagajo odkriti nova,
nepričakovana dejstva – saj večino dela za nas
opravi matematika!
Morda je Galileo najbolj znan po tem, da je
iznašel novo vrsto argumenta imenovanega
miselni poskus – z njim je z logičnim sklepanjem
prišel do svoje slavne zamisli, da različna telesa
padajo enako hitro (tudi vi lahko to naredite,
čisto zares! – glejte poskus na str. 10). Z njim
je pokazal, da sprejeta teorija – da težja telesa
padajo hitreje – vodi do proti slovja in mora torej
biti nesmisel.
Toda, to še vedno ni bilo dovolj za Galilea. Zanj
je bil poskus – torej opazovanje posameznega
od okolice ločenega pojava v realnem svetu pod
kontroliranimi pogoji – sredstvo s katerim mora
biti teorija omejena, pobrušena in preizkušena.
Slavna zgodba o tem, da je metal telesa s
poševnega stolpa v Pisi – da bi pokazal zbrani
množici, da svinčene ali lesene krogle, jabolka
in melone, vse padajo enako hitro – verjetno ni
resnična. Čeprav je tak poskus take vrste stvar, ki
bi jo on naredil (rad se je namreč važil).
Galileo je vrsto marljivih let porabil za merjenje
tirnice padajočih teles. Bil je prvi, ki je razumel
pomen pospeška kot merila za gibanje. Ugotovil
je, da telesa padajo s konstantnim pospeškom
(9,82 ms-2 na površini Zemlje). Ugotovil je, da je
ti rnica izstrelkov – na primer topovskih krogel –
parabola.
Spomnimo se, da so po Aristotelovi fiziki
Zemeljske stvari spadale na Zemljo,
ne na nebo (saj, zato pa so padle na
Zemljo, bučman!), zato bi samo največji neumnež
sploh pomislil, da bi katerikoli zakon gibanja, ki
deluje v na Zemljo vezanem laboratoriju, lahko
uporabili za opis gibanja eteričnih planetov. Ti se
gibljejo po krogih: kaj pa naj bi drugega, ko so tako
popolni? Pozabite na parabole in pospeševanje –
te ne spadajo tja gor.
Luna je pikasta, brazgotinasta,
razbrazdana z ostrimi sencami, ki jih čez
njen obraz mečejo velikanske gorske verige,
obsijane v lunarnem mraku. Kako bi lahko še
kdo mislil, da je ta nebesna snov, sestavina
vesolja, nepokvarljiva, vzvišena nad našim
vsakodnevnim izkustvom in razumevanjem
smrtnikov? Luna ima pokrajino, bolj ali manj
podobno Zemljini z gorskimi verigami, kot so
Alpe v bližini Galilejevega doma v Padovi.
Ni bilo več razloga, da bi mislili, da niso narejene
iz enake snovi. In če so narejene iz enake snovi,
morajo ubogati enake zakone fi zike.
Jupiter in lune
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/za_presek_m_m_mla09_01.html
Galileo je objavil svoja opazovanja marca 1610
v delu z naslovom Sidereus Nuncius ali (kot
predvidevam, da že veste!) Zvezdni sel.
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
27.10.2011
Stellarium
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
3.11.2011
Se vaje iz
- letnih casov (lambertova projekcija),
- beseda o vrtljivi karti,
- literatura (geometrija na sferi),
-
- 3. junij 2000 ob 4:30 - Jupiter in Saturn se lovita (IZKLJUČI OZRAČJE!!!!!!!),
pokazi posnetke animacijo na (25.01.2000 - 28.02.2000):
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/raz9900/ani4.htm
- Saturn čez eno leto, Jupiter čez eno leto,
- kako moje zelje uresniciti preko stellariuma!!!!!!!!!!!!!!!!
- vaja iz mojih priporočil.
- spremljaj MARS od 7.6.2003 do 21.10.2003 ob 2:20h (6. avgusta se ze opazi retrogradno
gibanje), centriraj planet - 2x klik in x
- napaka (Zvezdni sel) na strani 12, pod točko 2, miselni eksperiment:
Napačno H(S + L) < H(L).
Pravilno H(S + L) < H(S).
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------
10.11.2011
NASA efemeride
http://ssd.jpl.nasa.gov/horizons.cgi
Beseda avtoritete proti
dokazom čutil
Leta 1600 je kardinal Roberto
Bellarmino (desno), vodja Inkvizicije
v Rimu in kasneje razglašen za
svetnika, obsodil radikalnega
fi lozofa in hermeti sta Giordana
Bruna (spodaj) na sežig na grmadi
zaradi razglašanja (med ostalimi
krivoverstvi) obstoja tujih planetov,
svetov podobnih Zemlji, ki krožijo
okoli drugih zvezd.
Galilejeva opazovanja s teleskopom
so ga pripeljala na potencialno
nevaren teren.
----------
Giordano Bruno je zgorel na grmadi, a poučeni pravijo,
da ne zaradi znanstvenih pogledov, ampak zaradi teoloških nasprotovanj, ...
Realistični pogled na Giordana Bruna - Spika december 2000
Galilei in Bruno
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/ejemcc_fiz.html#g_bruno
K poklicni poštenosti fizikov sodi, da poročajo tudi o poskusih,
ki ne dajo pričakovanih izidov,
ali o slabih straneh predlaganih teorij.
Toda leta 1616 se je Kopernikova
heliocentrična teorija zdela dovolj
sumljiva, da so jo uvrstili na seznam
knjig, prepovedalanih s strani
Inkvizicije, dokler je podrobneje
ne pregledajo. Tega leta je kardinal
Bellarmino poklical k sebi Galilea,
da ga posvari, naj ne zagovarja
resničnosti Kopernikove teorije.
Bellarminovo stališče je bilo, da je
postavitev Sonca v središče vesolja
samo matemati čno ugodno. Tako so
bili računi lažje rešljivi, toda zaradi
tega to še ni bilo res – del numerične
spretnosti in nič več.
Razlika med Kopernikovim in Ptolemajevim
sistemom, o obeh je Bellarmino
menil, da sta le računski orodji,
je bilo le iskanje dlake v jajcu. Vse
dokler ni človek padel v past, da bi
mislil, da te teorije predstavljajo
pravo stanje stvari, Inkvizicija ni bila
preveč zaskrbljena.
!!!!Na Galilejevo žalost, je sam res verjel,
da se Zemlja giblje okoli Sonca!!!
Galileo je bil končno poklican pred
Inkvizicijo v Rimu leta 1633, obtožen
bogokletstva kopernikanizma in bil
prisiljen, da se pokesa. V nasprotju z
Brunom se je Galileo pred Inkvizicijo
odrekel svojim nazorom. Bil je
obsojen ne na usmrti tev pač pa na
zapor, pri čemer so slednjega kasneje
omilili na hišni pripor v Galilejevi vili
v kraju Arcetri.
Morda je ironično, da je Galilejevo
skesanje tako njega kot njegovo
znanost rešilo: če bi ostal močan
in uporen kot Bruno, bi po vsej
verjetnosti njegovo delo končalo
na grmadi, njegovi dosežki pa bi
zbledeli v nepomembne govorice.
Tako pa je bila začetna prepoved
ponovnega ti ska Galilejevih knjig
leta 1718 preklicana. A njegova
spreobrnitev je bila le navidezna. Ko
je zapuščal sojenje, po tem ko je bil
prisiljen reči, da Zemlja negibno leži v
središču vesolja in da je Kopernikova
hipoteza le matematična abstrakcija,
je baje Galileo zamomljal: "eppur si
muove", kar pomeni "in vendarle se
premika".
1----------------------------------------------------------------------------------
2----------------------------------------------------------------------------------
3----------------------------------------------------------------------------------
4----------------------------------------------------------------------------------
5----------------------------------------------------------------------------------
6----------------------------------------------------------------------------------
7----------------------------------------------------------------------------------
17.11.2011
obisk obs. na Golovcu
1----------------------------------------------------------------------------------
2----------------------------------------------------------------------------------
3----------------------------------------------------------------------------------
4----------------------------------------------------------------------------------
5----------------------------------------------------------------------------------
6----------------------------------------------------------------------------------
7----------------------------------------------------------------------------------
8----------------------------------------------------------------------------------
24.11.2011
Keplerjevi zakoni
- pokaži kako se nariše elipsa (x2/a2+y2/b2=1: vrvica, pisalo, lepilni trak, ...)
- glej članek:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/elipsag.html
- pokaži animacijo
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/povezave_z_astronomijo.html
KKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKK
KKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKK
- nastanek zvezd,
- življenje zvezd,
- plimovanje,
- kraterji na Luni,
- grška astronomija,
- vidnost neba po letnih časih,
- optika,
- zrcalni teleskopi,
- kako nastane slika,
- povečava,
- mejna magnituda,
- ločljivost,
- strehl,
http://apod.nasa.gov/apod/ap110516.html
http://apod.nasa.gov/apod/ap110328.html
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap101215.html
je prekrasen posnetek izbruha nase zvede, zvezde ki nam daje
energijo za zivljenje - morebiti vam ga je pokazal ze Gregor,
ce ne, pa si ga oglejte sami.
na:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap100625.html
je "The Starry Night of Alamut"
Slika dneva, Zvezdno nebo nad gradom, trdnjavo Alamut.
Lepa slika, a ne samo to,
- na nek nacin je slika povezana tudi s Slovenci.
Odlicen roman Alamut, postal je svetovna
uspesnica (po letu 2001- le zakaj ...), je napisal
Slovenec Vladimir Bartol - o njem se premalo ve, uci.
Roman Alamut opisuje filozofijo in custvovanje
dela muslimanov - ki se danes doloca,
zmeraj bolj, podobo nasega zivljenja ...
Supercelica
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap101130.html
Tančica
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap101119.html
Meglice v Severnem križu
Credit & Copyright: Rolf Geissinger
Pojasnilo: Na tem pogledu na nebo raziskujte čudovita področja meglic,
posutih vzdolž ravnine naše Galaksije. Slika prikazuje vesoljske
oblake prahu znotraj 25 krat 25 stopinj velikega področja v katerega
središču je Severni križ, znamenita skupina zvezd v ozvezdju Labod.
Svetla, vroča superorjakinja zvezda Deneb na vrhu križa, Sadr
blizu središča in čudoviti Albireo so razvrščene diagonalno
preko te scene. S premikom miške čez sliko lahko identificiramo
priljubljene cilje opazovanj s teleskopi, kot naprimer emisijska
področja Severna Amerika in Pelikan, meglico Metulj (IC 1318),
Srp in meglico Tančico. Kot silhueta pred sijočimi medzvezdnimi
oblaki in gostimi zvezdnimi polji izstopa Severna vreča premoga,
del verige temnih oblakov prahu, ki tvorijo Veliko razpoko v
Rimski cesti. Meglice v Severnem križu so od nas oddaljene okoli
2000 svetlobnih let. Skupaj s Soncem se nahajajo v Orionovem
spiralnem rokavu naše galaksije.
vzhod Sonca nad Stonehengeom na dan poletnega solsticija, glej:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap100621.html
Danasnja (torek) slika dneva je umetnina "Starry Night" - VincentVan-Gogha:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap100615.html
Posiljam vam (priponka) tudi izjemno ppt predstavitev slik
VincentVan-Gogha skozi pesem - "Starry Night", uglasbil in zapel
Don McLean.
Prva slika dneva je bila objavljena 16. junija 1995, jutri bo 15 let.
Malo in veliko hkrati - apod in se marskiaj je omogočil internet ...
tudi kaj slabega, a ...
Did you know that Van Gogh's painting Starry Night includes Comet
Hale-Bopp? Hopefully not, because it doesn't. But the above image
does. Although today's featured picture may appear at first glance to
be a faithful digital reproduction of the original Starry Night,
actually it is a modern rendition meant not only to honor one of the
most famous paintings of the second millennium, but to act as a
scavenger hunt. Can you find, in the above image, a comet, a spiral
galaxy, an open star cluster, and a supernova remnant? Too easy? OK,
then find, the rings of Supernova 1987A, the Eskimo Nebula, the Crab
Nebula, Thor's Helmet, the Cartwheel Galaxy, and the Ant Nebula. Still
too easy? Then please identify any more hidden images not mentioned
here -- and there are several -- on APOD's main discussion board:
Starship Asterisk. Finally, the collagist has graciously hidden APOD's
10th anniversary Vermeer photomontage to help honor APOD on its 15th
anniversary tomorrow.
http://astro.sentvid.org/predavanja/VincentVan-Gogh.pps
gotovo se spomnite, ko smo opazovali planet Mars blizu Jasli, sedaj je
ze na robu gruce - mnogi se sprasujejo o tem, kako razlocimo planete
od zvezd.
Mars je zelo primeren za didakticne namene, saj zelo hitro potuje
- ce imamo zilico za opazovanje, ga lahko vnasamo na mapo, recimo dva
meseca (dijaki pri kozku),.
Prav iz gibanja Marsa je Kepler izpeljal svoje znamenite zakone
nebesne mehanike ("malo" se je matral) - eden najvecjih dosezkov
cloveka nasploh.
Spodaj je link na sliko dneva,
Mars v Jaslih (tako sliko lahko tudi sami posnamemo)
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap100430.html
Pojasnilo: Ko je bil v opoziciji konec januarja je Mars sijal na
Zemljinem nebu med zvezdami ozvezdja Rak. Od takrat je Rdeči planet
ugašal vendar se bo v aprilu in maju še vedno nahajal v Raku. Sredi
aprila je Mars zašel zelo blizu znamenite zvezdne kopice M44. M44 je
znana tudi po starejšem imenu Praesepe, kar v latinščini pomeni
zibelka ali jasli. Na tem minutnem posnetku, narejenem 14. aprila sta
rumeno obarvani Mars in M44 blizu središča polja, navidezno tik za
vejami bora. Seveda so zvezde v M44 oddaljene okoli 600 svetlobnih
let, mars pa je od Zemlje oddaljen le 600 svetlobnih sekund. Digitalni
posnetek je bil narejen s kamero na teleskopu, ki je sledil zvezdam na
temnem nebu nad kampom v Virginiji, ZDA. Med snemanjem so žarometi
mimoidočega avtomobila za nekaj trenutkov osvetlili veje drevesa.
Glejte
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap100207.html
Gravitacijska leča Einsteinov križ
Avtorske pravice & Copyright: J. Rhoads (ASU) et al., WIYN, AURA, NOAO, NSF
Pojasnilo: Večina galaksij ima enojno jedro -- ima ta galaksija štiri? Odgovor je pripeljal astronome do zaključka, da jedro okoliške galaksije na tem posnetku sploh ni vidno. Svetloba v obliki lista deteljice verjetno prihaja iz kvazarja v ozadju. Gravitacijsko polje galaksije, ki jo vidimo v ospredju lomi svetlobo oddaljenega kvazarja v štiri razločne slike. Da je privid očiten mora biti kvazar za središčem masivne galaksije pravilno orientiran. Ta pojav je znan kot gravitacijsko lečenje, ta specifičen primer pa kot Einsteinov križ. Da bi bilo vse skupaj še bolj nenavadno posamezni izvori v Einsteinovem križu spreminjajo relativno svetlost zaradi dodatnih efektov gravitacijskega mikrolečenja, ki ga povzročajo nekatere zvezde galaksije v ospredju.
See Explanation. Clicking on the picture will download the highest resolution version available.
NA:
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap091103.html
so vceraj objavili izjemno sliko dneva "Sedem sester (Plejade) proti
Kaliforniji "
Avtorske pravice & Copyright: Rogelio Bernal Andreo (Deep Sky Colors)
Pojasnilo: Zgoraj desno so oblečene v modro Plejade. Znane tudi kot
Sedem sester in M45, so Plejade ena najsvetlejših in najlažje vidnih
odprtih kopic na nebu. V Plejadah je preko 3000 zvezd, oddaljene so
okoli 400 svetlobnih let in v premeru merijo samo 13 svetlobnih let.
Zvezde obkroža spektakularna modra refleksijska meglica iz finega
prahu. Po zanani legendi naj bi ena od svetlih zvezd ugasnila po
poimenovanju kopice. Spodaj levo sveti v rdeči barvi meglica
Kalifornija. Ime je dobila po svoji obliki, ki spominja na Ameriško
zvezno državo Kalifornijo. V primerjavi s Plejadami je ta meglica
mnogo temnejša in zato težje vidna. Znana je tudi kot NGC 1499. Gre za
oblak v rdeči barvi sijočega vodika oddaljenega okoli 1500 svetlobnih
let. Čeprav lahko prostor med njima napolnimo z okoli 250 Lunami sta
na tem globokem posnetku z velikim poljem zajeti obe meglici.
-glejte tudi:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap091104.html
1)
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap091209.html
Infrardeči HUDF: zora galaksij
Avtorske pravice: NASA, ESA, G. Illingworth (UCO/Lick & UCSC), R. Bouwens (UCO/Lick & Leiden U.), & the HUDF09 Team
Pojasnilo: Kdaj so nastale galaksije? Da bi lažje odgovorili na to vprašanje so leta 2004 posneli najgloblji bližnji infrardeči posnetek istega dela neba, znanega pod imenom Hubblovo ultra globoko polje (HUDF). To poletje so na prenovljenem Hubblovem vesoljskem teleskopu s pomočjo na novo inštalirane Wide Field kamere 3 posneli nov globok posnetek. Šibke rdeče packe, ki so jih identificirali na gornjem posnetku po oddaljenosti verjetno presegajo rdeči premik 8. Te galaksije so najverjetneje obstajale že ko je bilo vesolje staro le nekaj procentov sedanje starosti in so verjetno članice galaksij prve kategorije. Nekatere novejše velike galaksije dajejo barvito ospredje oddaljenim galaksijam. Analiza HUDF09 tima nakazuje, da imajo vsaj nekatere od teh zgodnjih galaksij zelo malo medzvezdnega prahu. Ta zgodnji razred galaksij z majhno površinsko svetlostjo verjetno vsebuje energetske zvezde, ki oddajajo svetlobo, ki je transformirala večino preostale običajne snovi v vesolju iz hladnega plina v vročo ionizirano plazmo.
2)
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap091207.html
Mednarodna vesoljska postaja nad obzorjem
Avtorske pravice: STS-129 Crew, Expedition 21 Crew, NASA
Pojasnilo: Pred malo več kot tednom dni se je STS-129 posadka vesoljskega plovila Atlantis ločila od Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in vrnila na Zemljo. Ko se je plovilo oddaljevalo od vesoljske postaje so posneli gornjo sliko. Na ISS so vidni številni moduli, nosilci in dolgi, krilom podobni solarni paneli. Posadka vesoljskega plovila je na vesoljski postaji preživela skoraj 12 dni. Oskrbela je vesoljsko postajo in dostavila nujne rezervne dele. ISS je zdaj dom petim astronavtom ekspedicije 21, ki predstavljajo NASA, Evropsko vesoljsko agencijo, Vesoljsko agencijo Ruske federacije in Kanadsko vesoljsko agencijo.
Še 40 let pristanka na Luni
http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=271:40-obletnica-prvega-lovekovega-pristanka-na-luni&catid=45:aktualna-obvestila&Itemid=67
Kdaj bomo spet potovali na druga vesoljska telesa?
Simulacija poleta v realnem času, 40 let kasneje:
http://www.wechoosethemoon.org/
Lunar Reconnaissance Orbiter je končno posnel ostanke modulov Apollo na Luni
http://www.nasa.gov/mission_pages/LRO/multimedia/lroimages/apollosites.html
http://www.nhn.ou.edu/~jeffery/astro/moon/map/nasa_moon_030_landing_map.jpg
A)
22. julija 2009 bo najdaljši Sončev mrk v zadnjih in naslednjih desetlejih ...
Kako je lani izgledalo nebo med mrkom kaže spodnji link:
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap090718.html
Del poti letošnjega mrka:
http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEmono/TSE2009/TSE2009fig/TSE2009globe1a.JPG
http://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEmono/TSE2009/TSE2009iau/TSE2009-fig03.GIF
Animacije
http://www.shadowandsubstance.com/
B)
Še 40 let pristanka na Luni
http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=271:40-obletnica-prvega-lovekovega-pristanka-na-luni&catid=45:aktualna-obvestila&Itemid=67
Kdaj bomo spet potovali na druga vesoljska telesa?
najbrz ste ze slisali za istrelitev teleskopa Kepler, glejte:
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap090309.html
Pojasnilo: Hiteč proti nebu v jasno noč 6. marca, nosi Nasina raketa Delta II vesoljsko plovilo Kepler. To dramatično prizorišče je bilo zabeleženo na sliki, posneti iz natrpanega pomola v parku Jetty na severni strani obale Cocoa na Floridi, okoli 3 milje od vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral. Keplerjeva misija je iskanje Zemlji podobnih planetov, ki krožijo v naselitvenih območjih drugih zvezd. Planet, ki kroži znotraj zvezdnega naselitvenega območja bi moral imeti površinsko temperaturo, pri kateri bi lahko obstajala tekoča voda, ki je bistvena sestavina za obstoj življenja kot ga poznamo. Da bi našel Zemlji podobne planete bo Keplerjev teleskop in velika občutljiva kamera preiskala gosto zvezdno polje blizu ravnine naše Galaksije. Keplerjevo polje se nahaja v ozvezdju Laboda in mu bo omogočilo opazovanje sija velikega števila zvezd v Sončevi soseščini. Z občutljivo kamero bo sposoben zaznati majceno zatemnitev zvezde, ki je posledica prehoda Zemlji podobnega planeta pred zvezdo.
Vcerajsnja slika dneva pa se, kot je to v zivljenju navada, ujema
prav z vsebino Rokovega predavanja, glejte:
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap090107.html
Kaj se dogaja v središču naše Galaksije? Da bi to raziskali sta
vesoljska teleskopa Hubble in Spitzer združila moči in raziskala
področje v infrardeči svetlobi z doslej največjo natančnostjo.
Infrardeča svetloba je še posebej uporabna za sondiranje središča
Rimske ceste zato, ker nam vidno svetlobo v veliki meri zastira prah.
Gornji posnetek obsega preko 2000 posnetkov iz inštrumenta NICMOS,
posnetih v lanskem letu na Hubblovem vesoljskem teleskopu. Posnetek
obsega področje 300 krat 115 svetlobnih let s tako visoko
ločljivostjo, da so vidne strukture, ki so samo 20 krat večje od
našega Osončja. Vidni so oblaki sijočega plina in temen prah, kot tudi
tri velike zvezdne kopice. Magnetna polja morda kanalizirajo plazmo
zgoraj levo blizu kopice Arches, energetski zvezdni vetrovi pa
oblikujejo stebre poleg kopice Peterček, ki jo vidimo spodaj levo.
Masivna osrednja kopica zvezd, ki obkroža območje Sagittarius A* je
vidna spodaj desno. Zakaj nekaj svetlih masivnih zvezd najverjetneje
ni povezanih s temi zvezdnimi kopicami še ne vemo.
na: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap081231.html
so nam namenili se lepe podobe neba, tokrat v gibanju
skupaj z glasbo, prav za praznicne dni.
na:
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap080606.html
je cudovit pregled Rimske ceste.
Gledajoč iz notranjosti Rimske ceste je težko spoznati pravo strukturo naše
Galaksije. Vendar pa obsežen pregled s Spitzerjevim vesoljskim teleskopom
zdaj daje prepričljive dokaze, da živimo v veliki galaksiji z dvema glavnima
spiralnima krakoma (krak Ščit-Kentaver in Perzejev krak), ki izhajata iz
koncev velike osrednje prečke. Iz točke, kjer bi opazovali našo galaksijo v
smeri osi bi astronomi v oddaljenih galaksijah najverjetneje videli Rimsko
cesto kot dvokrako spiralno galaksijo s prečko, podobno tej umetniški
ilustraciji. Prejšnje raziskave so ugotovile manjšo osrednjo prečno
strukturo in štiri spiralne krake. Astronomi še vedno postavljajo Sonce
približno na tretjino razdalje od zunanjega roba Rimske ceste v majhen krak,
imenovan Orionov rokav. Postavite miško na sliko, poiščite Sonce ter
identificirajte na novo označene oblike v Rimski cesti.
Fwd: Komet, strele, ognjemet, obala - se mnoge strani
ReplyReply
More
Zorko Vicar to miko.ida
show details 26/03/2007
http://www.spaceweather.com/aurora/images2007/30jan07/Yoneto1.jpg
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html
http://www2.arnes.si/~lkkpcj1/fotografija3d/
---------- Forwarded message ----------
From: Zorko Vicar
Date: Mon, 26 Mar 2007 19:29:40 +0200
Subject: Komet, strele, ognjemet, obala
To: miko.ida@email.si
Komet, strele, ognjemet, obala
http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap070205.html
http://www.astronomija2009.si/images/stories/mla/razno/hubble.pps
Poglete imenitno predstavitev teleskopa Hubble - v priponki ali na naslovu:
http://www.astronomija2009.si/images/stories/mla/razno/hubble.pps
13.10.2009
Vir kis
Pošiljatelj xy
Prejemniki "zorko.vicar@guest.arnes.si"
Zadeva
Datum Tue, 13 Oct 2009 14:00:54 +0200
--------------------------------------------------------------------------------