Program Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid-Ljubljana za leto 1990/1991.

Nekaj subjektivnih misli o takratnem programu in času in današnjih razmerah.

Program (glej tekst pod črto) je bil splošno teoretsko fizikalno usmerjen, nekoliko preveč ambiciozen, napisan z roko na matrico in razmnožen s ciklostilom ("dobri stari časi"). Program je zanimiv samo v toliko, ker je bil prvi po ponovnem zagonu astronomsko-fizikalnega krožka.

Iz programa je razvidno, da smo "zganjali" zgolj teorijo, da nismo imeli nobene pametne (primerne) astronomske opreme (nismo vedeli za njo), in da smo vsi skupaj bili, z mentorjem vred, popolnoma neizkušeni in nevešči astronomskih opazovanj, kot je še danes večina Slovencev (zdi se, zdelo se je, da gre na bolje). Razen splošnih informacij, da so na nebu zvezde, Luna, Sonce ..., nismo bili poučeni o nobenih drugih vedenjih in spretnostih, ki so bila že stoletja del zahodne kulture in tradicije. Ali se sploh vidijo galaksije, planeti ..., kje se nahajajo, kako jih poiščemo ... vse to nam je bila velika skrivnost. Šolski sistem nam je sicer nudil veliko ideološke in drugačne navlake, a astronomsko smo bili popolnoma nepismeni.

Takrat je najbrž edino revija Proteus (sicer skromno, a vendarle) objavljala astronomske efemeride. V Sloveniji pa je takrat delovalo le eno astronomsko društvo (Javornik) in nekaj krožkov po šolah. Vse čestitke takratnim astronomom in ostalim, ki so širili astronomijo, a vendar jih je bilo premalo, da bi pokrili Slovenijo, bile so še ostale težave vezane na takratne specifične razmere. Skratka, za večino otrok je takrat vladal "astronomski mrak". A razmere so se izboljševale, sploh, ko smo se osamosvojili kot država in kot družba sprejeli odprtost idej in misli. Po letu 1993, s pojavom astronomske revije Spika, interneta, informatike podprte z osebnimi računalniki, večje odprtosti meja mlade države Slovenije ..., se pojavi kopica novih društev, povprečno po eno novo društvo na leto do leta 2000 (poveča se število taborov, dostopnost do opazovanj ...), šolskih astronomskih krožkov, observatorijev, nove opreme ... Naenkrat se je, vsaj za tiste, ki so bili prej "zgubljeni", pojavilo v okolju dovolj orodij in literature, da so lahko začeli sami spoznavati in opazovati nočno nebo, da so lahko povprašali koga za nasvet. Nam so nekateri sploh odsvetovali nakup teleskopa, zaradi (svetlobne) onesnaženosti Ljubljane, a smo slučajno našli star šolski teleskop in smo se tako sami prepričali, da tudi mesto nudi zadovoljive minimalne pogoje - vsaj za učenje praktične astronomije. Tako smo preko šole in staršev (hvala vsem, ki ste nas podpirali in nam pomagali) dogradili star Kunaverjev observatorij, kupili avtomatski teleskop, CCD kamero ... Skoraj ves slikovni material in raziskovalne naloge (glej našo domačo stran) so nastali na Šentviškem observatoriju. Sicer se pozna vpliv preosvetljene Ljubljane, a vseeno prednosti šolskega observatorija odtehtajo boljše pogoje na odmaknjenih in težko dostopnih vzpetinah.

Kako je danes?
Z večanjem krize v naši državi in z medijskim poneumljanjem množic, pa se lahko kaj kmalu zgodi, da se bo ta preporod slovenske astronomije klavrno končal. Revija Spika je bila leta 1999 že v velikih težavah, po šolah ukinjajo revije, tudi astronomske. Naši nezamenljivi "izvoljeni" izbranci so očitno začeli proračune krčiti tam, kjer se da najmanj prišparati in največ izgubiti, šparati so začeli pri izobraževanju. Kakor, da "astronomska" slepota preteklosti še ni odpravljena?
Zapisano leta 2000
------------------------------------------------------------------------------------------------------

Spodaj je program iz 20.11.1990

1) Ponovitev (vpeljava) diferencialnega računa?

2) Mehanika
-Coriolisova sila
-ohranitev gibalne in vrtilne količine
-precesija
-vožnja s kolesom (biciklom)
-energija
-nihanje
-gibanje tekočin (Bernoullijeva enačba)

3) Valovanje (interferenca), ločljivost optičnih naprav

4) Kvantna mehanika za najstnike
-fotoefekt, gibalna količina fotona, tlak fotonov
-načelo nedoločenosti (Heisenberg)
-Bohrov model vodikovega atoma
-masni defekt (masa in energija)

5) Osnove spec. teorije relativnosti

6) Model vesolja z Newtonovo mehaniko

7) Izpeljava plinske enačbe, kinetična teorija plinov
-računanje tlaka in temperature v zvezdni sredici
-ravnovesje znotraj zvezde
-energije v zvezdi: gravitacijska, jedrska, prenos toplote
-poenostavljen prikaz razvoja zvezd, črne luknje

8) Meteorologija

9) Za ljubitelje računalništva se ponuja možnost, da s pomočjo računalnika simulirajo preproste naravne pojave.

Vaši predlogi:

Vičar Zorko

Naknadno pokrit zametek Kunaverjevega observatorija na terasi Gimnazije Šentvid-Ljubljana (stanje leta 1992).

prof. ZORKO Vičar

Do sedaj je to stran obiskalo ljudi.

Nazaj na domačo stran.