15. oktobra 1999 je bil na Gimnaziji Šentvid v Ljubljani seminar z naslovom Ne bojmo se astronomije. Seminar je bil objavljen v katalogu za izvajanje programov stalnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju RS za šolsko leto 1999/2000. To je bil -kolikor vem- prvi seminar te vrste. Prijavilo se je več kandidatov kot je bilo prostih mest. Začel se je v petek, 15. oktobra 1999 ob 16. uri, vodil ga je profesor Zorko Vičar. Na začetku smo se v računalniški učilnici priključili na Internet. Poiskali smo Gimnazijo Šentvid in si ogledali delo in rezultate astronomskega krožka. Cilj vsakega dela je tudi promocija rezultatov, kar je še posebej pomembno za učence. Internet je zelo primerno orodje za predstavitev astrofotografij in ostalih informacij o delu astronomske skupine.
Potem smo spoznali astronomsko literaturo, predvsem pa reviji Spika in Sky & Telescope. Literaturo smo si tudi ogledali. Vsi udeleženci smo prejeli vrtljivo zvezdno karto in knjižico Opis nekaterih osnovnih astronomskih pojmov in vrtljive zvezdne karte. Na seminarju smo se s pomočjo vrtljive zvezdne karte uvajali v osnove astronomskih opazovanj. Seznanili smo se z nekaterimi osnovnimi atronomskimi pojmi in pregledali zvezdno nebo v različnih zvezdnih časih, hkrati smo se posvetili objektom, ki so izrazito svetli in zato primerni za opazovanje na šoli v urbanem okolju. Nekaj več besed je bilo namenjenih objektom, ki smo jih opazovali in fotografirali. Naredili smo tudi načrt opazovanj in izbrali objekte za fotografiranje.
Kar precej časa smo namenili astrofotografiji in teleskopom. Seznanili smo se z astrofotografijo brez vodenja, z vodenjem, v primarnem gorišču in z okularno projekcijo. Fotografiranje brez vodenja pomeni, da fotoaparat statično montiran, ponavadi na stojalu, ne sledi navideznemu vrtenju neba. Fotografiranje z vodenjem pa pomeni, da fotoaparat in teleskop sledita premikanju telesa na nebu. Spoznali smo potrebno opremo za astrofotografijo. Med to opremo sodijo: fotoaparat, stojalo, sprožilna vrvica, teleskop, T-obroček, T-adapter, CCD kamera, računalnik, programi, filtri, okular z (osvetljenim) nitnim križem ... Vsak kos posebej smo prijeli v roke in ga vgradili na fotoaparat ali na drugo opremo. Potem smo se povzpeli na streho gimnazije. Tukaj je z velikimi mukami in veliko dobre volje vse bolj redkih pedagoško-praktičnih navdušencev zrasel mini observatorij. Tu smo si ogledali najpomembnejše, to je teleskop Meade LX 200. Seveda so nam tudi opisali mukotrpno pot, po kateri je teleskop prišel iz Amerike na streho Gimnazije Šentvid. Vsi smo seveda povprašali tudi po ceni tega zares krasnega teleskopa.
Vodja seminarja nam je predstavil delovanje teleskopa, njegove dobre in slabe lastnosti. Seznanili smo se tudi s CCD kamero, kako se jo pripravi za delo in pripadajoč računalniški program. Potem smo se lotili praktičnega dela. Nekaj udeležencev je prineslo tudi svoje teleskope. S pomočjo kolegov smo teleskope usposobili in z njimi opazovali. Opazovali in slikali smo Sonce. Dobili smo navodila, kako določiti Wolfovo število. Ker nam jo je potem zagodla oblačnost, smo se odpravili domov. Na opazovanje smo prišli ponovno 29.oktobra. Te noči zagotovo ne bom nikoli pozabila. S teleskopom smo opazovali Jupiter in njegove štiri lune, pa tudi Saturn in njegove obroče. Od navdušenja sem kar poskakovala kot kakšen otrok. S pomočjo Spike smo določili imena Jupitrovih lun. Vse smo tudi fotografirali.
Zadnje srečanje v okviru seminarja je bilo 17.decembra. Tokrat se vreme ni pokvarilo. Najprej smo s CCD kamero posneli Novo, ki je bila opisana v decemberski številki Spike. Nato smo poiskali še planetarno meglico M57 v Liri in jo prav tako posneli s CCD kamero. Posneli smo še meglico M42. Fotografirali smo še Jupiter in Lunin prvi krajec. Ugotavljali smo kateri del Lune vidimo. Za orientacijo nam je služil lep plakat Lune s kraterji, ki visi v observatoriju na Gimnaziji Šentvid. S fotoaparatom smo posneli še vrtenje nočnega neba in s pomočjo uklonske mrežice še spekter zvezde. Potem smo na pol zmrznjeni, a zadovoljni odšli še v računalnico, kjer smo obdelali CCD posnetke.
Želim si, da bi imel seminar nadaljevanje ali pa vsaj ponovitev za tiste, ki so ga spregledali. Sedaj doma pripravljam seminarsko nalogo. Sanjam o tem, kako bi mi "tam od zvezd" kdo poslal denar za teleskop. Potem bi lahko z menoj uživali tudi moji navdušeni učenci pri Astronomiji v devetletki, če ne prej.
V "borbi za teleskop"se bom držala navodila, ki je je bilo zapisano na koncu lista o poteku seminarja. Zapisano je bilo: veliko veselja, vztrajnosti in potrpljenja in enkrat vam bo uspelo. Pa lep pozdrav!
ANKETA O ASTRONOMSKIH IZKUŠNJAH UDELEŽENCEV (pred začetkom seminarja)
Anketa
|
Podpis ni obvezen. |
Si že opazoval planete skozi teleskop? |
Si že opazoval Messierjeve objekte z daljnogledom in teleskopom? |
Si že slikal nočno nebo? |
Ali si poleg kometov, Lune in Sonca na nebu že kdaj prepoznal še kak objekt ali ozvezdje? |
||||||
|
|
I
|
II
|
III
|
IV
|
||||||
KOMENTAR
Iz rezultatov ankete lahko sklepam, da bo večina
udeležencev imela največjo korist od praktičnega dela
s CCD kamero, predvsem pa od astrofotografije.
Utrinek iz seminarja.
Nekateri rezultati seminarja Ne bojmo se astronomije (1999)
Nazaj na domačo stran.