Oglejte si stran v angleškem jeziku, kjer so zbrani in opisani vsi M objekti, od koder je vzeto gradivo (tekst in slike) za prevod.

M 43

Razpršena meglica M43 (NGC 1982), plinasta masa in odbojna megla, v Orionu.

De Mairanova meglica, podaljšek velike Orionove meglice M42

Rektascenzija	05 : 35.6 (h:min)
Deklinacija	-05^o : 16'
Oddaljenost	1.6 (a.e.)
Magnituda	9.0
Velikost	20x15 (ločnih min)

M43 je pravzaprav le del velike Orionove meglice M42, vendar pa je od nje ločena z izrazito, turbulentno temno stezo.

Prvi je o njej poročal de Mairan leta 1733, ki jo je opisal kot “sijaj, ki obdaja zvezdo”, za katerega pa je menil, da je “zelo podoben atmosferi našega Sonca, ker je bil dovolj gost in obsežen, da ga je bilo mogoče videti s teleskopom približno podobne oddaljenosti”.

Charles Messier je vključil razpršeno meglico M43 v njegove podrobne risbe Orionove meglice M42 in ji določil dodatno kataloško številko. Razen tega je tudi William Herschel dodal M43 svojemu seznamu, in sicer pod številko H III.1, čeprav se je načeloma pazljivo izogibal, da bi dodeljeval svoja številčna poimenovanja Messierjevim objektom.

Razpršena meglica M43 obkroža nepravilno mlade “spremenljive meglene zvezde” NU Orionis magnitude 6.5 – 7.6 in spektra tipa BIV.

Zdi se, da M43 sije zaradi vpliva te zvezde in ker vsebuje lastne, med sabo ločene majhne skupine zvezd, ki so se oblikovale v tem delu Orionove meglice.

Ti pojavi ob njeni vzhodni meji so dobro vidni s teleskopi z velikostjo vsaj 8 inch-ev. Meglica kot sama pa je dobro vidna s teleskopom velikosti 4 inch-e.

Alister Ling, v svojih najnovejših opazovanjih Orionove meglice s filtri (izdaja: Astronomy, December 1995) omenja, da ima ta megla obliko vejice.