M 1

Ostanek supernove M 1 v Biku

Meglica Rakovica

Slavna meglica Rakovica je ostanek eksplozije supernove. 4. julija 1054. leta so supernovo opazili kitajski astronomi. Svetila je enako močno kot polna Luna, videla pa se je podnevi celih 23 dni. Dogodek so opazili tudi drugje po svetu, na kar kažejo umetnije Indijancev Anasazi, ki so jih odkrili na področju današnje Arizone in New Mexica.

Meglico Rakovica je odkril leta 1731 amaterski astronom John Bevis, neodvisno od njega pa 28. avgusta 1758. leta tudi Charles Messier.  V njegovih zapiskih iz septembra 1758 lahko preberemo: " Megličavost nad južnim Bikovim rogom.[ ... ] V Meglici ni zvezd. Je belkaste barve, podolgovata, podobna plamenu sveče." Z odkritjem te meglice je začel nastajati Messierjev katalog. Messier je najprej mislil, da je našel  komet, ki naj bi to leto priletel v prisončje. Ime Rakovica je meglica dobila po risbi Lorda Rosse-a  ( okoli leta 1844).

Meglica je sestavljena iz materiala, ki je nastal pri eksploziji supernove, oblaka razširjajočega se plina, ki meri v premeru približno 10 svetlobnih let in goste sredice - nevtronske zvezde oz. pulzarja. Izmed vseh pulzarjev je ta prvi, ki so ga uspeli opaziti z običajnimi optičnimi teleskopi. Vroči plini v meglici sevajo elektromagnetna valovanja  vseh   valovnih dolžin, tako rentgentske žarke kot tudi radijske valove.

Meglica M 1 je 8. magnitude. Za moderen teleskop je razmeroma lahek objekt. Nahaja se v ozvezdju Bika   (Taurus), 67 ločnih minut severozahodno od Zete Bika, ki je zvezda 3. magnitude in predstavlja konec bikovega roga. Pri odličnih pogojih opazovanja jo   opazimo že z binokularjem 20 x 50. Brez težav jo vidimo v 7 do 10 centimeterskih  teleskopih. S 15 centimeterskim  objektivom različno vidimo, da je meglica nepravilen oval, 25 centimeterski  teleskop pokaže posamezne podrobnosti v njeni strukturi, s 40 centimeterskim teleskopom pa vidimo nitasto strukturo meglice.