Rezultati vaj pri katerih so sodelovali vsi udeleženci seminarja:
Otmar Uranjek, Romana Kočevar, Barbara Fir, Metka Trček, Jožica Senica-Zabret, Dalibor Šolar, Boštjan Repovž, Vlado Jakovec, Boža Domitrovič, Jože Polajnar, Tatjana Cvelbar, Rudolf Koklič, Ivanka Modronič Celic, Maruša Potokar, Maja Ondračka, Tihana Smolej, Milan Bohinc

NASLOVI SODELUJOČIH

Praktična predstavitev okularne projekcije s teleskopom tipa Newton. Take projekcije so zelo poučne, uporabne, predvsem pa so zelo preproste in omogočajo tudi najbolj varen način opazovanja Sončeve aktivnosti. Hkrati se s projekcijo pojasni tudi funkcija okularnih adapterjev (tele-extenderjev) pri astrofotografiji (glej spodnjo skico), ki nam služijo za namestitev okularja med fotoaparat in teleskop.
______________________________________________

Preprost spekter Sončeve svetlobe. Svetlobo iz okularja smo razklonili z uklonsko mrežico. Posneto na seminarju, 16. 10.1999, 14h23min po Sončevem času. Nikon 601, osvetlitev 1/30 sekunde, film Kodak 100. Posnel Otmar Uranjek.

Dva zaporedna posnetka Sonca s teleskopom LX200, 10"=254mm, f/6,3, skozi sončni filter. Z adapterjem za zmanjšanje goriščne razdalje (focal reducer, glej spodnjo sliko) smo zaslonko, to je razmerje med goriščem (f) in vhodno odprtino teleskopa (D), zmanjšali z f/D=10 na f/D=6,3. Tako smo povečali zorno polje teleskopa in svetlost slike. Datum: 16.10. 1999, ekspozicijski čas 1/60 sekunde. Film: barvni negativ FUJI 400 ISO.

___________________________________________________________

Posnetek Sonca v primarnem gorišču teleskopa LX200, 10"=254mm, f/10. Datum: 16.10. 1999, ekspozicijski čas 1/30 sekunde. Film: barvni negativ FUJI 400 ISO.
Posnetki z okularno projekcijo so precej slabše kakovosti, saj se s povečanjem goriščne razdalje svetlost slike Sonca na filmu precej zmanjša (svetlobni tok porazdelimo po večji površini, osvetljenost pade).
_________________________________________________________
Ocena za Wolfovo število
Pred slikanjem smo tudi prešteli število peg (P=22) in število skupin peg (S=9). Na sliki seveda niso vidne vse pege. Wolfovo število smo na dan seminarja (16. 10. 1999) ocenili iz spodnje enačbe na vrednost okrog 110 z napako vsaj 10%. Vsoti koeficientov (K1+K2+K3) smo zelo grobo priredili kar vrednost blizu ena. Vrednost Wolfovega števila, dobljena v Bruslju (Sunspot Index Data Center) iz večih meritev različnih observatorijev, je bila 122 (glej Spiko december 1999).

Z=(K1+K2+K3)X(10XS+P)

Sledi opis enačbe.
Črka Z pomeni Wolfovo število (včasih se je imenovalo züriško relativno število), črka S število skupin peg in črka P število vseh peg v opazovanem trenutku.
S prvim korekcijskim faktorjem, K1, upoštevamo odprtino teleskopa, z drugim, K2, seeing oziroma turbulenco v ozračju, s tretjim, K3, pa prosojnost ozračja .
Zaradi zgodovinskih razlogov je vrednost faktorja K1 za refraktorje s premerom objektiva 8 cm 1. S pomočjo grafa v reviji Spika [2] se določi vrednost faktorja K1 za poljubni teleskop. Tako dobljena vrednost za K1 je samo približna, čeprav je dobljena na podlagi opazovanj mnogih izkušenih astronomov. Drugi faktor, K2 je še težje določiti, ker se spreminja iz dneva v dan. Najenostavneje je določiti seeing z opazovanjem roba Sončeve ploskvice. Tabela na naslednji strani prikazuje vrednost tega faktorja v odvisnosti od seeinga. Seeing je vidljivost oziroma kvaliteta slike, na katero vplivajo turbulenca zraka, vetrovi in migetanje zraka.

Ocena opazovalnih pogojev	Popravek K2 
1 (povsem mirno ozračje)	0,01
2 (zelo dobri pogoji)		0,03
3 (srednje dobri pogoji)	0,05
4 (dokaj slabi pogoji)		0,07
5 (slabi pogoji)		0,09
6 (zelo slabi pogoji)		0,11

Kot je razvidno iz tabele ta faktor kar precej prispeva h končni vrednosti Wolfovega števila. Tretji faktor, K3, je še najmanj pomemben, ker je največja možna vrednost le tega 0,04. Spodnja tabela prikazuje vrednosti tega faktorja v odvisnosti od vidljivosti.

Opazovalni pogoji	Popravek K3 
Jasno			0,00
rahla meglica		0,01
meglica			0,02
gostejša meglica	0,03
megla			0,04

Sledita posnetka, ki sta nastala 29. 10. 1999, ko so se nadaljevanja seminarja udeležili:
Otmar Uranjek, Jožica Senica-Zabret, Vlado Jakovec, Maruša Potokar, Maja Ondračka.
Tudi tokrat nam vreme ni bilo preveč naklonjeno.

Posnetek Jupitra v primarnem gorišču teleskopa LX200, 10"=254mm, f/10. Desno od Jupitra se razločijo tri lune. Iz Spikinih efemerid lahko razberemo imena lun, od leve proti desni si sledijo: Evropa, Jo, Ganimed. Kalisto je izven polja slike. Datum: 29.10. 1999¸ob 17:30 po srednjem Sončevem času, ekspozicijski čas 1/30 sekunde. Film: barvni negativ FUJI 400 ISO.
Posneli: Otmar Uranjek, Jožica Senica-Zabret, Vlado Jakovec, Maruša Potokar, Maja Ondračka.
Pri poimenovanju (prepoznavanju) lun pa si lahko pomagamo recimo tudi s kakim izmed programov za animacijo Jupitrovih lun, rezultat programa Astronomy Lab si lahko ogledate spodaj.

_____________________________________________

Posnetek Lune s teleskopom LX200, 10"=254mm, f/6,3. Datum: 29.10. 1999, ekspozicijski čas 1/125 sekunde. Film: barvni negativ FUJI 400 ISO.

Od 19. oktobra 1999 je stran obiskalo ljudi.
Nazaj na domačo stran.



Nazaj na krožek.