Lipa - zametek lastnega denarja - sanje večine Slovencev (razen iliristov - prosrbov).
Še preden je Republika Slovenija izdala svoj denar, najprej vrednostne tolarske bone in
nato še prave tolarske bankovce, je dr. Bogdan Oblak Hamurabi izdelal projekt novega
slovenskega denarja. Resno delo pri tem projektu se je začelo 15. maja 1989, ko so
poznejši ustanovitelji podjetja Lipa Holding sprejeli sklep o novi slovenski denarni
enoti, ki so jo poimenovali "lipa". Podjetje Lipa Holding je pripravljalo izdajo
bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip. Za bankovec za
100 lip je bila predvidena podoba dr. Franceta Prešerna, delo Klemena Rodmana
iz Radovljice, ki je oblikoval vso serijo bankovcev. Ti naj bi bili enotne
velikosti 65 mm x 130 mm in pokončnega formata, iz te serije pa je bil
natisnjen le bankovec za 1/2 lipe.
Preden so bili predlagani omenjeni bankovci, je bil v obtoku zgolj bankovec
za eno lipo, ki je imel na prednji strani desno upodobljenega dr. Franceta
Prešerna, levo cvetočo lipo, na sredini, nad silhueto knežjega kamna in napisom
Banka Slovenije, pa oznako vrednosti 1 lipa. Na zadnji strani bankovca je na
sredini prikazan model novega slovenskega parlamenta, ki ga je izdelal arhitekt
Jože Plečnik, na desni je spet upodobljena cvetoča lipa, na levi pa knežji kamen.
Na obeh straneh sta označena vrednost bankovca in napis Banka Slovenije. Numeracija
je samo na desni strani zadnje strani. Natisnjenih je bilo več različic tega bankovca,
ki ga je bilo kot pomožnega plačilnega sredstva v obtoku vsaj za deset tisoč lip,
kolikor so izdali bankovcev za eno lipo v skladu s sklepom skupščine podjetja.
Pozneje je bilo natisnjenih še več teh bankovcev. Prvi bankovci lipe so se
pojavili v obtoku v Ljubljani, in sicer 31. marca 1990. Takrat so bile
sklenjene pogodbe z več kot 80 podjetji, ki so se zavezala, da bodo
sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Zanimivo je, da so se
pojavili tudi ponaredki teh bankovcev, saj jih je bilo mogoče ob
izdaji srebrnikov zamenjevati za le-te.
Ljudje so lepo sprejeli lipe; kmalu so jih začele sprejemati ljubljanske
trgovine in gostilne, pa tudi v drugih krajih so jih začeli uporabljati v zameno
za dinarje, in sicer po vrednosti, ki je bila 23. 5. 1990 naslednja: 1 lipa = 49,02
dinarja.
Ob oklicu suverenosti Slovenije, dne 2. julija 1990, je podjetje Lipa Holding izdalo
tudi dva kovanca v tej valuti. Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga skovala
300 zlatnikov po 50 lip, skovala pa je 300 srebrnikov po 1 lipo, pozneje pa še več.
Modele za kovanje obeh nominal je izdelal medaljer Stane Dremelj.
Kovanec za 1 lipo iz srebra, skovan v Zlatarni Celje; znane so štiri
različice kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 8000 kosov.
Kovanec za 50 lip iz zlata, skovan v Zlatarni Celje; znani sta dve
različici kovanca; skupno je bilo verjetno izdelanih približno 80 kosov
Iz preseren.net
Iz: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_lipa
Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo
ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil
dr. Bogdan Oblak - Hamurabi, podjetje pa je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti
1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip. Do natisa je prišel le bankovec za eno
lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990. Takrat so bile sklenjene
tudi pogodbe z več kot 80 podjetji, med njimi časopisno podjetje Mladina, ki so se
zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Izdanih je bilo
okoli 35.000 bankovcev v eni seriji, ki so imeli kritje v zlatu.
Po razglasitvi suverenosti Slovenije v letu 1990, je podjetje Lipa Holding izdalo
tudi dva kovanca v tej valuti. Zlatarna Celje naj bi po naročilu Lipa Holdinga
skovala 300 zlatnikov po 50 lip, kar pa ni bilo v celoti realizirano. Skovanih
je bilo le okoli 80 zlatnikov. Poleg zlatnikov pa je bilo skovanih okoli 8.000
srebrnikov po 1 lipo. Modele za kovanje je izdelal oblikovalec Stane Dremelj.
Motivi, ki naj bi bili uporabljeni na bankovcih niso povsem znani. Znano je le,
da naj bi bil na bankovcu za 100 lip upodobljen slovenski pesnik France Prešeren.
Edini bankovec, ki je prišel v obtok je imel na prvi strani desno upodobljenega
pesnika Prešerna, levo je bila upodobljena cvetoča veja lipe, na sredini napis
»1 lipa«, pod njim pa je bil upodobljen knežji kamen. Na zadnji strani je bil
osrednji motiv slovenski parlament, arhitekta Jožeta Plečnika, desno in levo
pa sta spet upodobljena motiva knežjega kamna in cvetoče lipe.
Na zlatniku je bil na prednji strani v sredini številka »50«, ki jo je obdajal
napis »Republika Slovenija«, pod njo pa napis »lip«. Na zadnji strani je bila
upodobljena silhueta Franceta Prešerna, nad njo pa ob robu polkrožni napis »dr.
France Prešeren 1800 - 1848«. Srebrnik je imel podoben motiv na prednji strani
kjer je bila osrednja številka »1« na podlagi, ki je predstavljala lipov list
in pod njo napis »ena«. Zadnja stran je bila enaka tisti z zlatnika.
Vrednostni bon 1991 za 5000 sit, 8. oktober 1991, svoboda je tu
(ne Srbom, ne Avstrijcem, ne Hrvatom, ne Italijanom ta denar ni bil všeč,
dokler se seveda ni pojavil v njihovih trgovinah in žepih).
Osmega oktobra 1991 je v samostojni državi Sloveniji začel veljati nov denarni
sistem s starim imenom - tolar. Banka Slovenije izročila v obtok vrednostne bone
kot začasni, nov denar samostojne države (natiskan v tajnosti
še pred osamosvojitveno vojno, pod Petrletovo pomladno vlado).
Najmanjši bon je veljal 1 slovenski tolar,
največji pa 1000. Maja 1992 je izdala še bon za 5000 tolarjev.
Vrednostni bon 1991 za 100 sit.
Banka Slovenije je v zvezi z izdajo novih bankovcev izdala poseben sklep.
Sklep o spremembi sklepa o glavnih znamenjih bankovca za 1000 tolarjev
1. Banka Slovenije spreminja glavna znamenja bankovcev za 1000 tolarjev,
določena s Sklepom o glavnih znamenjih bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev
(Uradni list RS, št. 46/92).
2. Na bankovcu za 1000 tolarjev se spremenijo naslednja znamenja:
a) Sprednja stran:
ˇ na bankovcu je uporabljena nova gravura lika Franceta Prešerna, izdelana po originalni umetniški predlogi;
ˇ barva pravokotnika z negativnim odtisom vrednosti
bankovca v desnem zgornjem kotu se spremeni iz svetlo
zelene v temno zeleno-modro;
ˇ faksimile Prešernovega podpisa je izveden samo v črni barvi
v tehniki globokega tiska;
ˇ s številko izražena vrednost bankovca spodaj levo je
odtisnjena v temno zeleno-modri barvi. V enaki barvi je
odtisnjena tudi besedna oznaka vrednosti
"TISOČ TOLARJEV";
ˇ računalniško izvedena zaščita bankovca, ki se končuje v
senci pesnikovega lika, je odtisnjena v oranžni barvi in prek
temno modro-zelene prehaja v črno barvo.
b) Zadnja stran:
ˇ barva odtisa besede "Prijatli" v levem zgornjem kotu v
tehniki globokega tiska je spremenjena iz črne v oranžno;
ˇ oznaki vrednosti bankovca s številko in z besedami sta
temno zeleno-modre barve;
ˇ računalniška animacija spiralne kombinacije je odtisnjena v
črni barvi, ki prehaja prek temno zeleno-modre v oranžno;
ˇ datum izdaje bankovca je "1. JUNIJ 1993".
3. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sklep je bil objavljen dne 7. decembra 1993, podpisal ga je guverner dr. France Arhar.
Istega dne je bil objavljen tudi "Sklep o izročitvi bankovca za 1000 tolarjev v promet",
v katerem v drugi točki piše, da ostajajo poleg novih v veljavi tudi bankovci prve
izdaje. Serije novih bankovcev so bile: LZ, MZ, NZ, PZ, RZ, SZ, TZ, UZ, VZ, ZZ in
menjalna serija ZA. Skupno je bilo izdanih približno 10.020.000 kosov teh bankovcev.
Prednja stran novega tipa bankovcev za 1000 tolarjev.
Zadnja stran novega bankovca z datumom izdaje 1. junij 1993; najopaznejša
razlika je rdeči napis "Prijatli".
Prednja stran vzorca novega bankovca z napisom SPECIMEN.
Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako
ZZ 000000; prvi tip vzorca z odtisnjeno oznako SPECIMEN; izdanih je bilo 500 kosov.
Zadnja stran novega bankovca z napisom VZOREC in registrsko oznako
ZZ 000000; drugi tip vzorca z izpisano številko; izdanih je bilo največ 500
kosov, oštevilčenih od 500 naprej.
Vzorec britanskega tiskarja; prednja stran bankovca.
Vzorec britanskega tiskarja; zadnja stran bankovca;
zaradi redkosti imajo specimni tega tiskarja ljubiteljsko
oziroma zbirateljsko ceno.
Povzetek
Septembra 1992 so bili v obtok izročeni prvi bankovci Republike Slovenije,
najprej tisti z vrednostjo 1000, 500 in 100 SIT. Veljajo za izjemno lepo oblikovan
denar. Avtorji so bili Miljenko Licul in Zvone Kosovelj (oba sta oblikovala tudi
kovance), portrete zanje je izdelal Rudi Španzel. Bankovci nosijo datum 15. januar
1992, dan, ko so Slovenijo priznale številne države. Reliefne podobe živali na
kovancih je izdelal kipar Janez Boljka.
Slovene coins 1992 - 2006
Slovene Euro Coins, from 1.1.2007
2 euro | Prešern's image remains largely unknown, despite the great number of "well-known portraits". For that reason we have decided to put his handwriting on the coin, as a sure confirmation that it is authentic Prešern. We used the poet's silhouette in relief (after Dremelj's portrait) because it attests to the "poetic character" of these little-known representation in a contemporary manner. |
| |
1 euro | Writing was Trubar's tool: the recognizable, old, hand-made, slightly rough but nonetheless beautiful letters that shape the first printed Slovenian text. His typography forms the basis for spelling out the sentence STATI IN OBSTATI (Stand and Exist). His portrait is well known. The portrait is to be presented in relief on the coin. |
| |
50 cents | Slovenians have looked to Triglav in all of our fateful historical moments. Above the three-peaked mountain remains the vastness of unbounded space, containing among many others the constellation Cancer, which is the sign of the Zodiac under which Slovenia achieved its independence. The representation of Triglav is envisioned as a relief. |
| |
20 cents | The Lipizzaner is neither a racehorse nor a horse for war. He narcissistically shows his beauty at parades. He demonstrates his youthful and happy character with playfulness. For the coin we therefore propose two horses in a most beautiful pose: at play. |
| |
10 cents | Plečnik's unrealised plans for the Slovenian Parliament demonstrate the architect's vision of the nation's future independence. |
| |
5 cents | The "sower of seeds" is a frequent motif used by many creative artists, primarily in the area of painting. With his vehement gesture he scatters his seeds, which when they float above the earth in elliptically curving paths give the impression of planetary bodies in their orbits. This is the moment that the sower of seeds draws closest to the creator. |
| |
2 cents | This princely stone is the ancient symbol of the hierarchical organization of power in the Slovenian consciousness. We propose presenting a relief of its actual condition today. |
| |
1 cent | The stork is taken as a relief of the stork motif from the existing SIT 20 (author Janez Boljka). |
Tolarji na kupu.
Začetek Vesolja z velikim pokom (Prapokom) 20 000 000 000 let pred našim štetjem.
|
Vsak začetek je težak, tudi za naše jamske dedke in babice izpred 10-tisoče let.
|
Koščeno piščal so
odkrili v ostalinah okoli 45.000 let starega neandertalčevega ognjišča (Divje babe).
|
Simbol slovenstva je okoli 2500 let stara posoda, halštatska vedrica.
|
............
..................
Med 5. in 6. septembrom leta 394 sta si v zgornji Vipavski dolini stala nasproti rimski krščanski cesar Teodoziji
in rimski uzrupator poganski Evgenij. Krščanski Teodozij s pomočjo silovite burje zmaga.
|
Knežji kamen,
je bil kar odlomljen rimski steber, za začetek praktično,
568 - začetek naseljevanja Slovencev v alpskih deželah
(druga, z mnogimi dokazi podkrepljena teorija je, da smo Slovenci v večji meri potomci,
vsaj 20.000 let znanih, tukaj živečih Venetov);
623-658 - Slovenci v okviru Samove države, prvi karantanski knez Valuk;
pribl. 740 - zveza Karantancev z Bavarci, Slovenci pridejo pod frankovsko oblast;
po 750 - začetki pokristjanjevanja;
763-772 - upori zoper pokristjanjevanje
po 820 - konec domačih knezov v Karantaniji;
863 - prihod Cirila in Metoda v Veliko Moravsko;
pribl. 870 - knez Kocelj v spodnji Panoniji.;
|
Venetski napis iz časov Rimskega imperija
(Bug oša so višad - Bog [naj bi] obšel to višavo), zelo zanimivo.
Brižinski spomeniki
972 - 1039
Če bi ded naš ne grešil, bi mu na veke bilo
živeti, starosti ne prejeti, nikoli skrbi imeti, ne solznega telesa, temveč na veke bi mu bilo živeti ...
|
Ema Krška slovenska kneginja in graditeljica, svetnica
983 - 1045
|
Herman iz Karintije, prvi znani slo. znanstvenik, matematik
12. stoletje
|
grofje Celjski
1130 - 9.11.1456
|
Veronika Deseniška - usodna leta, ljubezen in smrt 1422-1425
|
Erazem Predjamski
15. stol.
|
Žiga Herberstein
1486 - 1566
vojščak, diplomat, pisatelj
|
Primoľ Trubar
1508-1586 Protestant,duhovnik, začetnik slovenskega knjižnega
jezika in naš prvi pisatelj.
Rodil se je na Raščici. Leta 1547 je moral v
izgnanstvo v Nemčijo, pridigar
v Rothenburgu ob Tauberi, kjer je leta 1550 nastalo prvo tiskano Trubarjevo delo
in prva slovenska knjiga Katekizem.
|
Dalmatinova Biblija iz leta 1584
|
Turjaški grad,
boj proti Turkom
Bitka pri Sisku: 1593-1993
|
Janez Vajkard Valvasor
1641 - 1693
|
AVGUŠTIN HALLERSTEIN (kitajsko - Lieou Song K`iao Hien)
(18.8.1703 - 29.10.1774)
|
Anton Janša, čebelar vseh časov
1734 - 1773
|
Menih jezikoslovec Marko Pohlin
(1735–1801)
|
Jurij Vega - matematik (logaritemske tablice smo uporabljali do uvedbe
računalnikov), vojak, astronom
23.3.1754 - 17..9.1802
|
Krater poimenovan po J. Vegi na Luni.
|
RAZSVETLJENSTVO
Žiga Zois (*1747 - † 1819)
|
Valentin Vodnik
3.3.1758 - 8.1.1818
|
Rokovnjači do 1853 (za ene razbojniki, za druge junaki).
|
Friderik Baraga, misijonar v Kanadi
1797 - 1868
|
Anton M, Slomšek
26.11.1800-4.9.1862
|
France Prešeren
3.12.1800 - 8.2.1849
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
|
Dr. Fran Miklošič, slavist, rektor na Dunaju
1813 - 1891
|
Peter Kozler
1824 - 1879
|
Prvi etnični zemljevid Slovencev in Slovenije (Kozler
1824 - 1879)
|
Fran Levstik
* 28. 9. 1831 - † 16. 11. 1887
|
DAVORIN JENKO
9.11.1835 - 25.11.1914
|
Jozef Stefan
1835 --1893
|
Josip Jurčič
* 4. 3. 1844 - † 3.5. 1881
|
SIMON GREGORČIČ
15.10.1844 - † 24.11. 1906
|
JAKOB ALJAŽ
6.6.1845 - 4.5.1927
|
Semeniška knjižnica
|
1868 - v Ljutomeru poteka prvi slovenski tabor.
|
Ivan Tavčar
(1851-1923)
|
Skladatelji Ipavci (Slovenec sem)
19. stoletje
|
Dr. KAREL GROSMAN (1864 - 1929)
(odvetnik, filmski amater, kulturni delavec…)
|
Fritz Pregl (nobelovec - kemija)
1869 - 1930
|
Jože Plečnik arhitekt
1872 - 1957
|
General Maister
29.3.1874 - 26.7.1934
|
Ivan Cankar
10.5.1876 - 11.12.1918
|
Alojz Gradnik
3. 8. 1882 – † 14. 7. 1967
|
Dr. Milan Vidmar [mílan vídmar], slovenski elektrotehnik in šahist,
* 22.6. 1885, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 9.10. 1962.
|
Edvard Rusjan, prvo slo. letalo
1886 - 1911
|
Franjo Malgaj
10.11.1894 - 6.5.1919
|
Herman Potočnik, vesoljska tehnika
1892 - 1929
|
Slovenski impresionisti:
Grohar, Jakopič, Jama, Sternen
- prehod med 18. in 19. stoletjem
|
Leon Štukelj
12.11.1898 - 8.11.1999
|
Božidar Jakac
*16.7. 1899 - †12.11. 1989
|
Vladimir Bartol - Alamut
24. 2. 1903 - † ?.9. 1967
- 1938 napisal zgodovinski roman Alamut
(o muslimanskem fundamentalizmu), ki
je po letu 2001 postal svetovna uspešnica,
sedaj ga cenimo, prej pa je bil doma bolj prezrt
pisatelj ...
|
Srečko Kosovel 18.3.1904 - † 27.5. 1926
|
Edvard Kocbek
* 27. 9. 1904 - † 3.11. 1981
Krščanski socialit, po II. vojni preganjan, hišni pripor,
dolga prepoved objavljanja, razkrije povojni poboj civilistov in
ujetnikov domobrancev - protirevolucionarjev..
|
Tigrovec Danilo Zelen 1907 - 1941
TIGR, prvi upor na svetu proti fašizmu že leta 1924
in upor proti okupatorjem v sloveniji, 13. maja 1941.
|
Boris Pahor, tržaški pisatelj
1913
|
Stane Sever - vrhunski igralec
(Ljubljana, 21.11.1914– Ribnica na Pohorju, 18.12.1970), actor, film director and professor at AGRFT.
|
Frane Milčinski - Ježek
14.12.1914 – † 27.2.1988
|
Vitomil Zupan (1914–1987)
|
Izumitelj Peter Florjančič 1920
... razpršilec, statve za invalide, airbag, snow-shuttle, okvirček za diafilme,
stroj za brizganje plastike itd. Prijateljeval je z egipčanskim pašo Ilhamijem, kraljem
Farukom, Marlene Dietrich, ...
|
France Balantič
29.11.1921 - 23_24.11.1943
|
Revolucija in
samo ena zaukazana "resnica",
popoln nadzor nad ljudmi in razmišljanjem
1942 - 1990.
|
Alfonz Šarh z družino, pohorski velikan je
padel 8. januarja 1943.
Karel Destovnik - Kajuh
19. 12. 1922 - 22. 2. 1944
|
Duša Počkaj
1924–1982
|
Pisatelj Aloj Rebula (*1924) in škof Alojzij Šuštar (*1920).
|
VIBAFILM
|
Kekec in režiser Jože Gale, večna uspešnica vseh generacij otrok.
|
Dolina miru - Das Tal des Friedens,
Leta 1956 je film dobil nagrado za najboljšo moško vlogo, Benetke,
John Kitzmiller (Jim).
France Stiglic (1919 - 1993)
|
Jože Tisnikar
* 1928 - † 1998)
|
Žarko Petan *27.3. 1929
|
Janez Menart
1929-2004
|
Dane Zajc
*1929
|
Gregor Strniša
(1930-1987)
Drama Ljudožerci ... in nič koliko čudovitih
besedil za slovenske popevke.
|
Vilko in Slavko Avsenik, svetovno znana glasbenika (narodnozabavna glasba,
Na Golici - "evergreen" )
|
Lojze Slak, odličen harmonikar, ogromno ponarodelih pesmi.
|
Slovenski oktet je bil ustanovljen 1951.
|
Joseph Sutter-oče Jumbo jeta.
Tudi Slovenci v ZDA so pomagali pri konstrukciji Boeinga 747.
|
Škof Anton Vovk (1952 preživel v NM antentat z
zažigom) se rokuje z M. Marinkom.
|
Stane Kavčič (1919 - 1987), reformistični politik,
zaradi liberalizma je bil s strani partijskega vrha leta 1972 odstavljen.
|
Dimitrij Rupel (rodil se je 7. aprila 1946),
večkratni zunanji minister Slovenije.
|
Rudi Šeligo
* 1935 - † 2004
|
Aretacija Janeza Janše
31.5.1988
|
Veličastno zborovanje v podporo JBTZ,
3.6.1988
|
proces JBTZ 1988
Janša, Borštner, Tasič, Zavrl
|
junij - julij 1991, vojna za Slovenijo,
25.10.1991 odhod jugo vojske
|
Jože Pučnik
(1932-13.1.2003). Bil je mučen in zaprt
s strani komunističnega režima, zavzemal se je za kmeta.
Politik, ki je slovenski Havel. Vodja DEMOS-a,
koalicije, ki se je zavzemala za svobodno Slovenijo,
medtem ko pa so stare sile zbirale podpise za
razorožitev že tako skromno oborožene Teritorialne obrambe.
|
Obrambni minister Janez Janša 27. junija 1991, na začetku vojne za
Slovenijo, na tiskovni konferenci v Cankarjevem
domu v Ljubljani.
Leta 1988 ga je slovenska komunistična oblast zaprla in predala srbski vojski,
bil je zaprt, a pod pritiskom množic so ga predčasno izpustili.
|
Doktor Janez Drnovšek, predsednik Slovenije.
|
Borut Pahor, politik mlajše generacije, evropski poslanec in
bivši predsednik državnega zbora Slovenije.
|
Drago Jančar, pisatelj (*1948), eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev,
Kresnikov nagrajenec 1999 in 2001.
|
Primož Peterka
2x zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih.
|
Ronald Šega - 1996 več kot 420 ur v vesolju v Miru.
|
Septembra 1994 je dr. Jerry M. Linenger (babica Francka Pušavc živi v Dvorski vasi pri Begunjah) prvič poletel v
vesolje, 12. januarja 1997 pa je sodeloval pri
poletu na vesoljsko postajo MIR in tam preživel
132 dni in 4 ure.
|
Irena Polanec, slikarka s prepoznavnim slogom, uveljavljena v Franciji in drugod,
slovenka leta.
|
Vrhunski alpinist Tomo Česen,
1990 Lotse, južna stena, Nanga Parbat
|
Vrhunski alpinist Tomaž Humar, Daulagiri, 8167 m, 12. oktober 1999.
|
Vrhunski alpinist Davo Krničar, Annapurne (8091 m), leta
2000 presmučal Everest (8850m).
|
Janez Janša, mandatar vlade države Republike Slovenije, 9.11.2004.
|
Ivanka Mežan, odlična igralka, dobitnica BORŠTNIKOVEGA prstana
1995.
|
.
|
.
|