Prva gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani je bila ustanovljena že leta 1901, stavbo pa so dogradili leta 1905. To je bila takrat najvecja zgradba na Balkanu, bila pa je tudi prva gimnazija v Avstro-Ogrski monarhiji, kjer je pouk potekal v slovenskem jeziku. Med drugo svetovno vojno je nemška vojska nasilno prekinila delo gimnazije in tudi po drugi vojni je stavbo gimnazije spet zasedla tuja vojska, a sedaj jugoslovanska, ki je zato leta 1957 zgradila novo stavbo na Prušnikovi 98. Po osamosvojitvi Slovenije 1991, so dobili staro zgradbo spet nazaj prvotni lastniki in so zopet ustanovili klasicno škofijsko gimnazijo. V Šentvidu imamo tako zdaj dve gimnaziji.

Obdobje po drugi svetovni vojni.
Slovensko ministrstvo za prosveto je pričelo širiti mrežo srednjih šol z novo ustanovljenimi gimnazijami in strokovnimi šolami.Težnja prosvetne oblasti je bila dobiti čim gostejšo mrežo nižjih in višjih gimnazij, tako da bi se lahko čim večje število otrok šolalo na zahtevnejših šolah. V tem duhu je bila 3. septembra 1945 ustanovljena nižja gimnazija v Šentvidu z uradnim nazivom Državna mešana nižja gimnazija v Šentvidu nad Ljubljano.V prvem letu je bilo v zavod vpisanih 120 dijakov. Za ravnatelja je bil imenovan Janko Černut.

Za šolsko leto 1945/46 je bil predpisan začasni učni načrt. Največjo veljavo sta bila predmeta slovenskega jezika in matematike. Na prvo mesto med tujimi jeziki je prišla ruščina, obvezno pa je bila predpisana še srbohrvaščina. Družboslovni in naravoslovni predmeti so obdržali svoj pomen.Več ur pa so dobili likovni in glasbeni pouk ter telesna vzgoja, ki so jo takrat imenovali še "fizkultura".

V šolskem letu 1947/48 se je šola preimenovala v XII.Gimnazijo Ljubljana-Šentvid in s tem imenom delovala do leta 1958, ko se je preimenovala v V.Gimnazijo Ljubljana-Šentvid. Šele v šolskem letu 1974/75 se je ustanova preimenovala v Gimnazijo Šentvid.

Leta 1980 je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju, po katerem naj bi postalo šolstvo "neločljiva sestavina enotnega sistema združenega dela". Glavna naloga novega srednješolskega sistema je bilo izobraževanje za delo, s čimer je odpadla potreba po široko splošniizobrazbi in šoli, ki takšno znanje nudi. Gimnazija se je preimenovala v Srednjo šolo za elektroniko in naravoslovje. Po devetih letih se je neuspeli eksperiment, imenovan usmerjeno izobraževanje, zaključil in gimnazije so spet postale gimnazije in strokovne šole strokovne šole.

Prvotna stavba Gimnazije Šentvid, danes osnovna šola Franca Rozmana Staneta.

V šolskem letu 1990/91 je naša šola zopet uvedla gimnazijski program in v sedem oddelkov vpisala 219 dijakov. V letu 1995 so dijaki prvič opravljali maturo po zaključku štiriletnega šolanja. Za maturo je obvezen obseg znanja, potrebnega za nadaljevanje izobraževanja na višjih in visokih šolah. Obvezni del mature sestavljajo materin jezik, tuji jezik in matematika, pri izbirnem delu pa lahko dijaki izbirajo med ostalimi predmeti. Od prijavljenih 180 kandidatov so vsi uspešno opravili eksterni preizkus znanja.