Astronomski krožek Gimnazije Šentvid - Ljubljana
Prušnikova 98
1210 Ljubljana - Šentvid
tel. 01 2324 563
Spoštovana ministrica dr. Lucija Čok
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
Trg OF 13, 1000 Ljubljana
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid - Ljubljana ima eno najstarejših tradicij med šolskimi astronomskimi krožki v Sloveniji, mislim da segajo začetki že v čas pred drugo svetovno vojno. Krožek so vodili mnogi eminentni mentorji, naj omenim samo Pavla Kunaverja. Več o našem delu v nadaljevanju.
Namen tega pisma je, da vas obvestimo o težavah, ki so nastopile ob prenehanju izhajanja astronomske revije Spika in hkrati prosimo za pomoč ob morebitnem ponovnem izhajanju, prosimo vas za trajno sofinanciranje revije Spika. Razlogi sledijo v nadaljnem tekstu.
Nekaj pomembnih podatkov. Spika je začela izhajati leta 1993. Ne morete si predstavljati kakšno navdušenje in napredek je prinesla revija med maloštevilne takratne astronome amaterje, učitelje mentorje in tiste začetnike navdušence, ki so nemočni tavali v temi slovenske amaterske astronomije. Če je takrat delovalo samo eno amatersko astronomsko društvo v Sloveniji, jih danes deluje že več kot 10, mislim da 13. Število astronomskih krožkov po šolah se je tudi izjemno povečalo. V Sloveniji smo imeli takrat dva observatorija, danes jih je že okrog 20 ali več in to društvenih, privatnih in seveda, kar je zelo pomembno, tudi šolskih. Tudi naš krožek je postavil svoj observatorij na terasi gimnazije in to z velikim odrekanjem, tudi kdaj za ceno družinskega življenja. Ne smemo biti enostranski, tudi računalniki, Internet in nastanek ter odprtost države Slovenije, so prinesli čudež v razvoju slovenske astronomije. Obstaja pa vsesplošno prepričanje, da nosi Spika v tem razvoju največji delež. Spika je revija (je bila) evropskega formata, primerja se lahko z vsemi podobnimi revijami razvitega sveta. Berejo jo tudi na Hrvaškem, poznajo jo vse sosednje države, nekatere nam celo zavidajo kvaliteto revije, revijo imajo naročeno tudi nekateri Slovenci, ki delajo v tujini, ZDA, Nemčija (Frankfurt) ... Kaj je revija pomenila za naš krožek? Preprosto povedano, če je ne bi bilo, tudi našega krožka na nek način ne bi bilo. Zakaj? V Spiki smo krožkarji našli gradivo za delo, opremo, zadnje novice in dognanja, spoznali smo delo ostalih astronomskih skupin, iz nje smo se učili in nazadnje mogoče najvažnejše, v tej reviji so lahko učenci objavljali svoje raziskovalne naloge, astrofotografije, svoje delo, članke ... Samo naš krožek je od leta 1994 do danes objavil v Spiki vsaj 20 člankov in nekaj 10 astrofotografij. To je bila odlična revija za promocijo učencev, šol, astronomije in znanosti kot take.
Postavlja se seveda vprašanje, zakaj Spika ne preživi s pobiranjem naročnine, oziroma ima samo slabih 1000 naročnikov. Razlogov je več in najbrž se bo število naročnikov povečalo. Objektivni razlogi so v majhnosti trga, izobraženosti in osveščenosti državljanov, plačilni zmožnosti družin, mogoče premajhni reklami same revije ... Vsekakor pa je nerazumen odnos tistih šol, ki nimajo skoraj nobene astronomske tradicije (to pa je večina slovenskih šol), saj ima od približno 400 slovenskih šol samo 160 šol Spiko tudi naročeno. Učenci teh šol namreč enako hrepenijo po astronomiji kot povsod drugod. Astronomija je namreč med izbirnimi predmeti presenetljivo tik pod vrhom priljubljenosti.
Možne rešitve. Prosimo vas, da Spiko denarno podprete in sicer: financirajte revijo vsem slovenskim šolam, jo direktno denarno podprite (za začetek vsaj 5 milijonov SIT).
Kaj če revija dokončno ugasne? Vsekakor bo to precedens, zakaj? Astronomija se prav zdaj kot izbirni predmet uvaja v osnovne šole in je po izbiri na drugem do tretjem mestu. Učenci in učitelji bodo tako ostali brez revije, ki je lahko odličen učni pripomoček. Astronomski krožki in društva bodo ostala brez svoje revije, ki jih je nekoč gradila, jim omogočala promocijo, napredek. To pomeni, če že ne zaton astronomije, pa vsekakor nižanje ravni in upadanje članov. Država Slovenija se bo uvrstila v krog drugorazrednih držav, saj kvalitetna astronomska revija kaže na pozitivni kulturni nivo neke države, odnos do znanosti, naravoslovja in humanizma nasploh. Ne pozabimo, da se je zgodovina naravoslovja, same znanosti in humanizma lomila prav na plečah astronomije, spomnimo se na korenine naše civilizacije (Babilon, Egipt, Grčija ...), spomnimo se na: Aristotela, Aristarha, Eratostena, Hiparha, Ptolomeja, Kuzanskega, Kopernika, Galileja, Keplerja, Römerja, Newtona, Kanta, družino Herschel, Jurija Vego, Michella, Laplacea, Fraunhoferja, Struveja, Kirchhoffa, Jožefa Stefana, Ciolkovskega, Cannonovo, Einsteina, Leavittovo, Schwarzschilda, Michelsona, Hubblea, Oorta, Hermana Potočnika, Janskyega, Brauna, Penziasa in Wilsona, Gagarina, današnjih slovenskih in svetovnih astronavtov in astronomov ... Vsi ti ljudje so močno zaznamovali naše življenje, tako kot so oni sami bili zaznamovani z astronomijo. Pomislimo samo na današnjo uporabno astronomijo, satelite, brez njih si današnje civilizacije ne moremo zamisliti. Vsekakor bo bodoča znanost in najbrž tudi preživetje ljudi in našega planeta v veliki meri odvisno od dogodkov v vesolju od astronomije. Zemlja ne bo večno obljuden planet. Ali bomo Slovenci ostali na robu temeljnih vprašanj človeštva (in to zaradi nekaj milijonov SIT)? Z velikimi se lahko kosamo samo z znanjem. Tudi pisanje o in za astronomijo bogati naš jezik in ga postavlja med velike jezike sveta. Če se odrekamo astronomski reviji, se odrekamo nečemu temeljnemu, to ni isto kot, če propade nek dnevni časopis.
Upam, da so bili naši argumenti in naša zaskrbljenost razumljivi, in da nam boste prisluhnili.
S spoštovanjem, mentor Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana,
Prof. Zorko Vičar.
Ljubljana, 14. sep 2001