Spikino srečanje Moravške noči
ali trojica v "nebesih"

"Pozno je kdaj ravno dovolj zgodaj!"
Iz sobote na nedeljo (5./6. okt. 2019) so se na Limbarski gori (774 m n. v.) zbrali astronomi - Spikino srečanje ljubiteljev astronomije / Moravške noči astronomije / 2019 . Program so soustvarjali Milan Balažič - župan Moravč in pisec v Spiko, dr. Andreja Gomboc - IAU100, astronomija v zadnjih 100 letih, Andrej Guštin - o akciji, Poimenujmo slovenski eksoplanet. Na prireditvi je gostoval potujoči planetarij, Matej Mihelčič je bil na voljo za astronomske nasvete glede opreme in organizirana je bila še delavnica za otrke - prvi koraki v astronomijo ... (dobra ideja).



Vremenska napoved se je iz dneva v dan nekoliko spreminjala in vreme se je od 15. ure 5. okt. do 3:30 6. okt. 2019 dejansko spreminjalo v vse možne različice (le snežilo ni) - od jasnega vremena, do oblačnega s posameznimi plohami ... V AD Vega smo omenili možnost obiska tega srečanja, a se nismo dokončno dogovorili ... Meni že dve leti ni uspelo obiskati nobenega astronomskega srečanja - razen v okviru lokalnih dogajanj Gimnazije Šentvid - Lj in AD Vega. Tudi tokrat sem se zaradi obveznosti, ki jih prinese čas ..., vrnil domov po 23. h. Bil sem v dilemi, naredila se je jasna noč (jaz pa gnijem v Ljubljani), in kljub dejstvu, da mi nočna vožnja nikakor ne leži (težave z vidom), sploh po ozkih in strmih hribovskih cik-cak "kolovozih" ..., sem se odpravil na Limbarsko goro, kamor sem prispel okrog 00:30. Na poti sem srečal lisico (vixen), ki je brez vsakega strahu, počasi - kot prava dama - prečkala cesto. Na istem mestu me je pozdravila na poti domov.

Prvo, kar me je presenetilo na Limbarski gori, je bilo skoraj popolnoma zakrito nebo - oblaki so le tu in tam odpirali pogled na dele nebesnega svoda. In - najprej se je zdelo, da na gori ni več nobenega astronoma, teleskopa, obiskovalca ... S sabo sem vzel le daljnogled Vixen 16x80, brez karte, stojala ... Oblekel sem zimsko bundo, šal - vzel sem torej še daljnogled iz avta in se namenil na travniček na vrhu Limbarske gore (pred Cerkvijo svetega Valentina). In kmalu sem zagledal dva teleskopa (Newton 200 mm, f/6 - lastnik je z njim slikal [ko se je zjasnilo, ostanek supernove M1] in Celestron 280 mm, f/10 - oba na GOTO stojalih), nekoliko nižje pa še tretjega (zame zelo poučnega Dobsona - MEADE, 406 mm, f/4.5). Trije mladeniči so se pogovarjali ... sam sem vprašal, če srečanje še traja in Matejev (po glasu sodeč) odgovor je bil, da je žal vreme večino udeležencev odgnalo ... Šel sem malo naokrog in z daljnogledom ujel nekaj kopic v Kasiopeji in Perzeju - bil sem že na tem, da nekoliko razočaran sedem v avto in se počasi spustim v dolino ... Nakar se je zmeraj več neba razkrivalo in zaradi rahlega vera in prehoda mini fronte je bila transparenca neizmerno dobra. Lastnika edinih treh teleskopov sem vprašal ali lahko pogledamo nekaj objektov (in seveda sta bila takoj za opazovanja ...) - na vzhodu se je namreč prikazalo že kar nekaj zimskega neba, ki ga redko opazujemo na začetku oktobra ... In kar vesel sem bil, da se je poletno nebo že počasi poslavljalo na sverozahodnem delu Slovenije, kjer so oblaki še vztrajali. Pegaz, Andromeda, Oven, Ribi, Vodnar ... pa so kraljevali na južnem nebu ali v bližini.

Naenkrat smo se počutili kot v "raju", za mene dva še nepreizkušena teleskopa in za oba kolega pod zvezdami še en izziv, daljnogled Vixen 16X80. In (žal) nobene gneče pred okularji ..., nebo pa kristalno - "zvezde na nebu žare ..."!

Po vrsti smo si ogledali seveda znamenito Orionovo meglico M42/M43, ostanek supernove M1 iz leta 1054 v Biku, prikupnega Eskima (NGC 2392 - planetarna meglička v Dvojčkih). Vsekakor obvezno še galaksije M33 in M31, M110, M32, M81, M81, NGC 7331 (Caldwell 30) ... Pokukali smo še v kroglasto kopico M15 in na meglico Plamen (Flame Nebula, NGC 2024 - kolegu se je zazdelo, da sluti Konjsko glavo) ... Veliko veselje nam je prinesla tudi planetarna meglička Mačje oko ( NGC 6543 v Zmaju). Tudi razsute kopice, ter nekaj galaksij so bile z daljnogledom 16X80 pravo presenečnje - sploh za kolega - prvič sta testirala Vixna.
Sam sem bil izjemno navdušen nad Dobsonom 406 mm, f/4.5, navajen sem razmerja f/5 (nekaj kome me na robu f/4.5 sploh ni motilo, krasne podobe M1, M33 ... povečava 58x, izstopna zenica 7 mm, na meji, pa vendar odlično, kaj odlično - fantastično). Podobno me je navdušil Celestron 280 mm, f/10 (krila meglice M42 so bila izjemno kontrastna in svetla - povečava 56x, izstopna zenica 5 mm, super). Novejši Schmidt-Cassegraini me tako zmeraj znova pozitivno presenečajo - Celestroni pa sploh (in cene tudi).
Še zanimivost - povprašal sem, če so opazovali planetarko Heliks in takoj sta omenila, da je bila iz Šentvida ekipa (Klemen, Andrej, Ida, Dejan) z izjemno dragimi, a tudi kvalitetnimi širokotnimi okularji 100 °, in da je bil Heliks v njih naravnost čudovit. Tako sem izvedel, da iz Šentvida nisem bil sam ... Fant mi je tudi povedal, da so omenili, da po odkritju teh izjemnih okularjev veliko raje opazujejo kot slikajo ... To podrobnost mi je bilo zanimivo slišati. Seveda - astronomija je čudovita tako, če zgolj opazujemo ali pa nas privlači lovljenje čudovitih podob na detektorje fotonov (včasih na filme, danes na CCD ali CMOS polprevodnike) ali tudi, če opravljamo prepotrebne meritve nebesnih objektov, kjer je fotografija preko spektroskopije ena temeljnih metod ... Kolegi tako sploh niso postavili Cike, Dobson 300 mm, f/5. Na srečanje - predavanja - sta prišla še Sandi, Nada in Marko iz U3 - Šentvid. Iz šentviške šole astronomije nas je bilo tako kar 8! Kolegi so mi povedali, da so morali Dobson 406 mm, f/4.5 (last AD Labod) z vijaki toliko "skrajšati", da so lahko ostrili z vsemi okularji ... Izvedel sem še, da je na predavanjih bila zelo dobra udeležba, tudi otrok ..., a zaradi oblačnosti, je že do mraka veliko udeležencev srečanje zapustilo.

Sam sem bil brez vsake zvezdne karte, je pa lastnik Celestrona potegnil na plano Spikin Zvezdni atlas - in zelo nam je koristil! Dobra transparenca in posledično nemirno ozračje sta nam nekoliko omejila povečave pri planetarkah ..., a svetlost, razvidnost nebesnih objektov je bila ena boljših na Spikinih srečanjih.
Še recimo nekoliko boljša kot na Kureščku 21. sep. 2019, ko smo skupaj s Sandijem in Markotom opazovali in hkrati testirali Sandijev "TS 10 inch f/8 Ritchey-Chrétien Astrograph" na montaži "Skywatcher AZ EQ6 EQ and Alt-AZ GoTo Mount - Telescopes to 20 kg", Markotov prenovljen Klevtsov–Cassegrain 20 cm, f/8 in moj daljnogled Vixen 16X80. Ker so taka srečanja lahko dober test opreme, za tiste, ki se še odločajo za nakup ali zamenjavo optike - bi tokrat podal nekaj ocen za omenjeno opremo.
Še zaključek našega mini Spikinega srečanja! Nekje po tretji uri zjutraj se je naše veselje počasi zaključilo, spet so nas obiskale koprene in brez milosti zakrile naš nebesni raj ... Po svoje pa smo se tudi razveselili predrznih oblačkov (bili smo utrujeni in prezebli) - a še med oblaki smo z Vixnom poskušali kaj ujeti ... Na hitro smo se poslovili (kolega sta prespala na Limbarski gori, sam pa sem previdno žačel vožnjo proti dolini, še enkrat srečal lisičko [Vixen] in kmalu za Moravčami mi je posvetila lučka za bencin ...). Po napornih urah sem se le nekako "varno" pripeljal domov - 35 km je kratka razdalja, a ob 4. h zjutraj po domače speljanih ovinkih zelo dolga.



Povzetek - moji vtisi.
Žal mi je, da je vreme dokaj hitro pregnalo udeležence Spikinega srečanja 2019, večje teleskope in tudi vse radovedneže. A trije, ki nismo obupali, smo našli mir in izziv za opazovanja v izjemnih pogojih, ki nam jih je podarilo muhasto vreme in zvezdno nebo nekaj čez polnoč. Astronomija je kot življenje, nikoli ne veš, kdaj te bo razočaralo in kdaj te bo nagradilo, kdaj ti bo povrnilo vložen trud in zaupanje, da se lahko v vsakem trenutku odpre okno v čudovit "nov" svet - ki nam daje smisel ...
Če je astronomija - Keplerjeva nebesna mehanika (napovedovanje mrkov, konjunkcij, okultacij nebesnih teles, načrtovanje vesoljskih poletov ...) - človeku dala upanje, da bo kmalu lahko razumeli in do potankosti opisal ta naš prekrasni svet - pa smo kmalu spoznali, da je že vremenska napoved pretrd oreh za še tako dobre modele in računalniške mrže ... In tako astronomi kdaj preveč zaupamo vremenskim napovedim, in če se le te izjalovijo - spet prehitro odvržemo "teleskop" v koruzo ... In Limbarska gora je še en poduk, da se splača kdaj kako uro počakati, da se povrne jasna noč in velikokrat smo za to nagrajeni - a ne zmeraj!



Zorko Vičar (fotografije iz srečanja sta prispevala Uroš Čotar in Matej Mihelčič)
Šentvid - okt. 2019

DODATEK, ki ni bil del članka.


Prikaz - katero opremo smo uporabljali (slike iz spleta)!


Kaj smo opazovali (slike iz spleta). Po vrsti od leve proti desni:
galaksija M31 (M32, M110, Luna je dodana kot primerjava) v Andromedi, Heliks (NGC 7293 - tudi Božje oko, "Eye of God" v Vodnarju), meglička Mačje oko ( NGC 6543 v Zmaju), Orionova meglica M42 (M43), Eskima (NGC 2392 - planetarna meglička v Dvojčkih), meglica Plamen (Flame Nebula, NGC 2024 v Orionu), galaksija M33, galaksiji M81 in M82, galaksija NGC 7331 (Caldwell 30 v Pegazu), meglica Rakovica M1 v Biku, Hi-h (dvojna razsuta kopica v Perzeju, C14), Cr39 v Perzeju, Plejade M45 (Gostosevci, Subaru v Biku) ... in še kaj.


Teleskopi in vidnost kroglaste kopice M13 glede na premere objektivov (406 mm, f/4.5 je nekje cenovni in optični kompromisni optimum ..., okrog 1800 eur, oz. že rahlo čez).


Vrednost in uporabnost glede na ceno teleskopa (od veleblagovnic s slabo optiko za 100 eur, do kvalitetnih in relativno poceni teleskopov od 350 do 1000 EUR v specializiranih trgovinah, do dragih teleskopov nad 3000 EUR, ki v resnici ne nudijo toliko več, kot vložimo denarja, problem je lahko tudi velikost - mobilnost ... ).
Vir: http://soggyastronomer.com/the-agony-of-buying-your-first-telescope/


Še nekaj, že obljubljenih, besed o opremi iz opisa srečanja na Limbarski gori in pred tednoma na Kureščku. Kratki opisi:
* Newton 200 mm, f/6 - uporaben tako za opazovanja, kot za slikanje (odvisno tudi od izdelave ...), prednost je mobilnost - ima pa določene omejitve zaradi mejne magnitude in ločljivosti.
* Newton - Dobson 406 mm, f/4.5, izjemno dober za opazovanja, svetla in razločljiva slika. Na ustrezni montaži tudi dober za slikanje - odvisno od izvedbe. Problem je njegova teža, mobilnost - a če je postavljen na stalni lokaciji, je to ena boljših rešitev glede cene in izhodne kvalitete.
* Klevtsov–Cassegrain 20 cm, f/8 je precej redek teleskop v našem okolju. Zelo mobilen, dober za opazovanja in soliden za slikanje. Ima pa določene omejitve zaradi mejne magnitude in ločljivosti.
* Ritchey-Chrétien 254, mm f/8. To je odličen teleskop tako za opazovanja, kot za slikanje (za slikanje eden najboljših). Cena je dokaj visoka.
* Celestron 280 mm, f/10 je odličen teleskop za opazovanja, nekoliko ga omejuje dolga goriščna razdalja - kar koristi pri planetih, pri razsežnih objektih pa so določene težave z ustreznimi okularji in vidnim poljem. A se tudi to s časom izboljšuje. Tudi za slikanje je zelo primeren.
Izkaže se, da je dobro izdelan Newton, glede razmerja cena - kvaliteta, izjemno dobra izbira - tudi pri slikanju daje izjemne rezultate. Nima barvne napake in to mu daje veliko prednost, podobno kot Ritchey-Chrétien - a pri njem je cena tista, ki nekoliko izstopa.
* Daljnogled Vixen 16X80, polje 4,3 °, masa 2,4 kg.
Še beseda o tem, v Sloveniji redkem daljnogledu (Vixen - Lisica). Sam sem osebno z njim zelo zadovoljen, ima izstopno zenico 80 mm/16 = 5 mm - kar pristoji dobremu daljnogledu. Polje pa kar 4,3 ° - to je še ena velika prednost pred konkurenco. Je tudi zelo primeren za gledanje z očali. Vsi, ki so ga do sedaj testirali, so bili presenečeni nad svetlostjo in velikostjo slike (tako na Limbarski gori, kot recimo Sandi in Marko na Kureščku). Lepo se obnese tako na razsutih kopicah M44, M45, M35, M36, Cr39, C14 ..., galaksijah M31, M33, kot recimo pri planetarki M27, pri Heliksu pa pokaže vso moč razločevanja, kontrasta, svetlosti slike. Tudi nekatere kroglaste kopice so zelo solidne. Daljnogled Vixen 16X80 je odličen kompromis med premerom objektivov, solidno povečavo, vidnim poljem in težo. Če kupimo daljnoglede večjih premerov, izgubimo recimo na polju, ne pridobimo pa toliko več informacij na sami velikosti slike ..., teža in velikost pa postajata veliko breme večjih daljnogledov - sploh glede prenašanja, potrebujemo pa tudi dovolj robustna in večino nerodna ter težka stojala ...
Daljnogledi namreč niso namenjeni za opazovanje planetom, tesnih dvojnih zvezd ..., ampak iskanju večjih struktur vesolja. Njegova edina hiba je cena ... Seveda zanj potrebujemo stojalo, a na hitro se da kaj pogledat tudi iz roke!