Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?
Temperaturni trend za Ljubljano, obdobje 1866-2006, glede na temperaturno povprečje
1961-1990.Trend naraščanja temperatur je očiten - potencialni vzroki: plin CO2
(število ljudi na Zemlji ekstremno narašča),
para v zraku (H2O), sprememba Zemljine tirnice, sprememba Sončeve aktivnosti, manjšanje in
spreminjanje magnetnega polja Zemlje, ...?
TOČNEGA ODGOVORA NE POZNAMO. Ali se bo naraščanje kmalu ustavilo, se bo trend obrnil ...?
TUDI TO JE SKRIVNOST. Nekateri dajejo prevelik pomen človeškemu
onesnaževanju (CO2 ...), drugi pa premajhen - iz vsega se da delati populizem.
Iz geološke
zgodovine poznamo podobne in še bolj ekstremne klimatske prehode, razmere.
Zorko Vičar
Odlomek iz ŽIT, april 2004
K skupnemu povečevanju
koncentracije vseh toplogrednih plinov, ne le ogljikovega dioksida,
človeške dejavnosti prispevajo le malenkostno, 0,28 %.
Če smo na poti v novo ledeno dobo, na kar kaže geološka
zgodovina Zemlje, in je hkrati dodajanje C02 v ozračje resnično
vzrok za sedanje naraščanje temperature, je to morda najpomembnejši
učinek industrijske revolucije. Za človeško življenje je ledena
doba namreč sila neprijetna doba. če pa pred nami ni ledena doba,
napori za zmanjšanje emisij CO2 v ozračje niso povsem brez smisla;
fosilnih goriv bo prav res zmanjkalo in varčevanje z njimi -
pa naj bo razlog za to tak ali drugačen -, je vedno dobrodošlo.
Strah, da bi kot modrozelene alge dramatično spremenili ozračje,
pa je najbrž le to: strah. Toda kot vsak strah - neprijeten.
Glej tudi nadvse zanimive ostale odlomke iz
revije ŽIT, april 2004
Spodaj je podan temperaturni trend glede na celotno ZEMLJO (http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm).
Iz: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm
Problem je tudi v tem, da glavnino onesnaženja ne predstavlja vožnja z avtom,
ampak že sama izdelava avtomobila, enako velja za vetrne elektrarne
in večino ostalih alternativnih virov, za katere izdelavo se porabi več energije, kot je
vrnejo nazaj. Kdor tega ne upošteva, je prevarant in nikakor borec
za čisto okolje. Kako je z jedrsko energijo
- trenutno se je izkazala za manj obremenjajoč vir od ostalih, a ima tudi svoje pasti?
Spremljanje klime v Sloveniji
Primerjava zime 2006/2007 in ostalih letnih časov z dolgoletnimi povprečji
Zima 2006/2007 je bila v notranjosti Slovenije toplejša od dolgoletnih povprečij
kar za neverjetnih 4 do 5 stopinj celzija, v mediteranskem področju pa za 3
stopinje celzija. Toplejši so bili tudi vsi ostali letni časi od jesni 2006
pa do poletja 2007. Poglejmo si nekatere klimatske trende, ki izhajajo iz
dolgoletnih meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji.
Na ozemlju Slovenije potekajo sistematične meritve meteoroloških spremenljivk
že od leta 1850. To je najstarejše neprekinjeno spremljanje stanja okolja
v naši domovini.
Meritve in opazovanja meteoroloških spremenljivk (temperatur, padavin,
sončnega obsevanja, oblačnosti, stanja tal, ostalih atmosferskih pojavov, vetra, itn)
objektivno kažejo na nedvoumne trende in spremembe v okolju. S stališča meteorologije
govorimo o spremembi vremenskega tipa ali klime.
Sprememba klime je posledica tako naravnih ciklov na Zemlji in v vesolju kot tudi
človeškega poseganja v okolje - industrializacija, predvsem ekstremno večanje populacije, urbanizacija
in s tem spreminjanje plinske sestave atmosfere, poraščenosti planeta, rabe tal,
itn. Glede razmerja, kdo bolj vpliva na spremembo klime, naravne spremembe (cikli)
ali človek, ki je tudi del narave, ni enotnega mnenja. Vsekakor pa vpliv človeštva
ni zanemarljiv. Že mikroklima Ljubljane je dodobra spremenjena
zaradi urbanizacije in industrializacije.
Klima bistveno določa obnašanje ljudi, posamezne kulture. Vsaka večja sprememba
vremenskega tipa pa pomeni, da se človek zavestno in podzavestno začne prilagajati
klimi. Večina nižinske Slovenije je v zimi 2006/2007 padla takorekoč v mediteranski
podnebni tip in temu je sledilo naše kratkoročno obnašanje, prilagodili smo se
toplemu vremenu. Vsekakor je zimska garderoba večinoma ostala v omarah, povečala
se je mobilnost, več kolesarjev, motoristov, avtomobilov na cestah - obremenitev
okolja se je povečala. Poraba energije za ogrevanje je avtomatsko upadla, s tem
tudi obremenitev okolja - to vsekakor velja za stanovanja, kjer se da regulirati
porabo. Seveda so zaradi višanja temperatur prisotni
tudi negativni učinki - delno se poruši ravnovesje v naravi,
živalstvu, premaknejo se fenolške faze (cvetenje, zorenje, itn). Narava sicer poskuša
vzpostaviti novo ravnotežje, vendar je pri večji akumulaciji energije v atmosferi in
tleh zmeraj več ekstremnih dogodkov (ekstremna nihanja v temperaturi, snežni odeji,
nalivih, itn).
Če bodo visoke vode vedno pogosteje zalivale prirečna naselja, kar je verjetno,
bodo določene doline potrebovale takorekoč nove urbanistične načrte (preselitev naselij),
naši zanamci bodo plačevali naše grehe.
Tisto, kar bode v oči je, da smo,
kljub ekstremno dragim javnim prostorskim službam, po drugi vojni,
urbanizirali poplavne predele, ki jih naši predniki
s kmečko pametjo nikoli ne bi in jih tudi niso.
Čas je, da se spametujemo, ...,
ali pa bomo dodobra uničili domačo ekonomijo z nenehno sanacijo
škode, ki nastaja zaradi prostorsko napačne gradnje v preteklosti.
Nekateri trendi so seveda lahko tudi pozitivni (več pridelka, nove vrste
kmetijskih rastlin, boljši pogoji za nekatere veje turizma, itn). Poglobljenih sitematičnih
socioloških študij, statistik, itn, zaradi klimatskih sprememb, pa nam v Sloveniji
še primanjkuje.
Pričujoči grafi podajajo nekaj meteoroloških primerjav in trendov glede na
ekstremno visoke povprečne temperature v letnih časih za obdobje 2006/2007 -
predvsem glede na zimo 2006/2007.
Povprečne temperature rastejo v vseh sezonah, zgoraj je podan potek
sezonskih temperatur za Ljubljano.
Odklon povprečnih zimskih temperatur v Ljubljani glede na zimsko povprečje
1961-1990. V zimi 2006/2007 je odklon kar plus 5 st. C, podobno velja
za ostale kraje.
Primerjava povprečnih zimskih temperatur za Novo Gorico in Ljubljano od leta 1963
do 2007. Na obeh merilnih mestih povprečna zimska temperatura narašča, le da je
trend v Ljubljani bolj strm in se približuje vrednostim v Novi Gorici. Ljubljana
je bila v zimi 2006/07 toplejša kar od 40 zim od zadnjih 45-ih v Novi Gorici.
Če grobo ekstrapoliramo oba trenda, se iz grafa razbere, da se bo Ljubljana
približno čez 50 let (okrog leta 2050) izenačila
s sredozemsko klimo, ko bo povprečna zimska
temperatura v Ljubljani nihala okrog 5 st. C nad ničlo. Glede na 50-a leta 20. stoletja
se tako zimske temperature lahko dvignejo za okrog 5 st. C - to seveda velja
v primeru nespremenjenih "naravih" trendov - a to je že najbrž pregroba špekulacija.
Trajanje sončnega obsevanja se je v Ljubljani v obdobju 1950 - 2007 povečalo tudi do
400 ur, kar je posledica padca povprečne oblačnosti za 10%. Količina oblačnosti,
megle, je padla predvsem na račun kvalitetnejše kurjave v mestu Ljubljana. Podobni,
a ne tako očitni trendi, so opazni tudi drugod po Sloveniji.
Trajanje sončnega obsevanja se je v Murski Soboti,
v obdobju 1950 - 2007, povečalo do 200 ur, kar je
posledica padca povprečne oblačnosti.
Število ledenih dni (Tmaks<0 st.C) pada, število vročih dni (Tmaks>=30 st.C)
narašča in je v Ljubljani že preseglo število ledenih dni - podobni trendi veljajo
za ostale nižinske kraje po Sloveniji.
Z višanjem temperatur pada višina novozapadlega snega in s tem skupna snežna odeja -
velja za Ljubljano in ostale kraje Slovenije. Ledenik pod Triglavom je
takorekoč izginil.
Grafična primerjava prometnih nesreč glede na snežne in temperaturne razmere.
Najmanj kar lahko zatrdimo je, da mila zima, poleg ostalih dejavnikov, poveča
število prometnih nesreč s smrtnim izidom. V zimskem času je tudi dan zelo kratek,
bioritem je drugačen, kar ni zanemarljivo.
Vir podatkov o prometnih nesrečah - spletne strani slovenske policije: http://www.policija.si/ glej statistika glej prometna varnost
Direktna povezava: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/promet.php?submenuid=009
Podatki o nesrečah pozimi v letih 1996-2006: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/2006/pdf/zima.pdf
Vsi podatki so iz arhiva Slovenske meteorološke službe - avtor: Zorko Vičar.