PROJEKT AOL

Kakšne izkušnje ima astronomski krožek
Gimnazije Šentvid z Internet projektom AOL

Leto ali dve nazaj smo bili vsi navdušeni nad razcvetom Interneta, saj se je zdelo, da bo le ta olajšal komuniciranje in iskanje različnih informacij. Ali je Internet upravičil pričakovanja, ali ga sploh znamo in zmoremo dovolj izkoristiti? Kaj nudi Internet astronomom?

Astronomi smo dobili odlično orodje, saj nam internet omogoča hiter, poceni in enostaven dostop do rezultatov astronomskih opazovanj, neglede ali jih pošlje na Internet vesoljski teleskop Hubble ali kak amater iz Madagaskarja. Pri enem izmed mnogih sprehodov po svetovni računalniški mreži smo astronomi Gimnazije Šentvid odkrili nadvse obetajoč astronomski projekt, ki je bil načrtovan prav za Internet. Poglejmo, kako se je v takem ambicioznem in megalomanskem projektu obneslo orodje bodočnosti.
Projekt se imenuje Astronomy On-Line, krajše AOL, s pripisom: The world's biggest astronomy event on the World-Wide-Web. Projekt so organizirale institucije evropske skupnosti, kjer je glavno breme nosilo združenje z imenom The European Association for Astronomy Education. Začel se je spomladi 1996 in se vsaj za nekaj časa končal s tako imenovanim vročim tednom, 22. novembra 1996, ko je potekal tudi projekt The European Week for Scientific and Technological Culture 1996. V projekt AOL je bilo sprejetih okrog 5000 udeležencev , 720 skupin iz 39 držav z vseh celin. Jedro so tvorile evropske države. Naša skupina si je nadela ime Svetloba (Light). Projekt je bil in je še zmeraj namenjen mladim astronomom starosti od 12 do 18 let. Pogoj za sodelovanje določene astronomske skupine je bil dostop skupine do Interneta in seveda prijava na projekt preko Interneta. Kot se je izkazalo, je bil v mnogih primerih samo en in še to omejen dostop do računalnika, ki je povezan v Internet, eden glavnih problemov. Na kratko, AOL je (bil) poskus, da se mladi astronomi iz Evrope in iz ostalega sveta povežejo med sabo in s profesionalnimi astronomi, tako da preko računalniškega omrežja pošiljajo drug drugemu svoje ideje, rezultate dela in komentarje.
Skupine so lahko z opazovanji, z merjenji, s snemanjem in s komentarji sodelovale pri različnih projektih (Sončni in Lunin mrk, merjenje razdalje do Lune, določanje svetlobne onesnaženosti krajev od koder opazujejo prijavljene skupine, merjenje polmera Zemlje z Eratostenovo metodo, določanje geografske širine ...). Na koncu je bil tudi možen Internet-pogovor s profesionalnimi astronomi iz mnogih evropskih observatorijev. Na razpolago je bilo in je še zmeraj veliko teoretičnih in praktičnih nalog in tudi računalniških programov s področja astronomije. Skupinam je bilo tudi omogočeno komuniciranje med sabo po elektronski pošti. Ena izmed enkratnih možnosti je bila tudi ta, da je vsaka skupina lahko predlagala program opazovanja določenega objekta v vesolju. Če so bili cilji aktualni in samo opazovanje jasno predstavljeno, se je oziroma se bo to opazovanje-snemanje izvršilo na enem izmed večjih observatorijev v Evropi. Tudi observatorij iz Slovenije Črni Vrh se je vključil v ta projekt.
Zelo smo bili veseli, da smo v sodelovanju z Oddelkom za astronomijo na Univerzi Ljubljana, ki je koordiniral AOL za Slovenijo, uspeli vključiti v projekt opazovanj tudi naš predlog z naslovom Search for an optical counterpart of a recent gamma ray burst (Iskanje optičnega dvojnika nedavno odkritega izbruha gama žarkov), pod oznako p37. Veselje je bilo toliko večje, ker je bilo sprejetih samo 39 predlogov.
Nekaj besed o našem projektu. Satelit SAX je pred kratkim na območju z rektascenzijo R.A.=17h29m26,0s in deklinacijo 49st04m35s, znotraj območja 10 ločnih minut odkril, močan izvor sevanja gama (glej revijo SKY & Telescope, december 1996). Izvor leži v ozvezdju Herkula. Kot že naslov pove, je cilj naše naloge, da skušamo s pomočjo vizualnrga in H-alfa filtra posneti ta del neba. Če na CCD posnetku, narejenim s H-alfa filtrom, odkrijemo svetel objekt, je to z veliko verjetnostjo optični dvojnik iskanega objekta, oziroma kar objekt, ki poleg sevanja gama oddaja vodikovo alfa svetlobo. Meritve, ki smo jih predlagali, se bodo naknadno izvajale v Nemčiji (observatorij Wendelstein) ali na Danskem (observatorij Brorfelde).
Tisto kar je projekt AOL ločilo oziroma ga loči od ostalih projektov, je izključno računalniška komunikacija preko Interneta. To je tudi razlog za neverjetno veliko prijavljenih udeležencev in seveda tudi nedorečenosti, ki jih prinaša računalniško orodje bodočnosti. Veliko skupin je kmalu postalo pasivnih. Sedaj že opravljajo prve analize projekta AOL. Le kdo bi zmogel koordinirati 720 skupin preko računalniške mreže? Očitno se poraja neka nova oblika "življenja" (virtualno življenje) in s tem tudi preživetja, to je internet in boj za obstanek v računalniški mreži. Simptomatično je namreč, da se je v zaenkrat zadnji in mogoče najenostavnejši projekt vključilo le 50 skupin, to je (50/720)*100%=7% vseh prijavljenih. Zadnji projekt je bil relativno enostaven, saj je zahteval, da skupine določijo geografsko širino mesta kjer živijo. Organizator je predlagal 4 metode in najlažja je bila, če ni šlo drugače, da se geografska širina določi kar iz zemljevida.
Tisto, kar nekoliko preseneča, je rezultat primerjave držav po številu prijavljenih (glej tabelo in graf). Poštena bi bila najbrž primerjava glede na število prebivalcev, vendar nam že absolutna primerjava marsikaj pove o astronomskem in tehnološkem življenju določene države in celo celine. Seveda moramo biti previdni, oboje ni zmeraj v korelaciji, kar kaže tudi skromno število prijav iz vsekakor še zmeraj "astronomske" velesile Rusije, ki je zaradi pomankanja računalniške infrastrukture in drugih težav, prijavila le 3 skupine, Slovenija pa 6. Pri mnogih državah se glede na neaktivnost množice prijavljenih skupin zdi, da je bilo v ozadju tudi nekaj prestiža, ki ga nekateri še zmeraj vidijo zgolj v številkah. Če bi iskali pomanjkljivosti, bi jih našli tudi pri organizatorjih. Številke nam marsikaj povedo, a tudi marsikaj zakrijejo, celina Afrika, od koder baje izhaja človeški rod, ni prijavila nobene skupine.
Projekt je iz mnogih vidikov uspel, med drugim je AOL največja zbirka elektronskih naslovov (720) astronomskih skupin s celega sveta. V komunikaciji med skupinami se lahko rodi kaj dobrega, za astronomijo in za svet.
Tisto kar sem pogrešal v naši domovini je pomoč slovenskim skupinam s strani Zavoda za šolstvo in drugih ustanov; Oddelek za fiziko na Univerzi Ljubljana je tukaj izjema. Zavod RS za šolstvo (koordinator Marko Munih) je po končanem projektu pomagal nosilcem z denarjem v okviru inovacijskega projekta ( junij 1997). Pomoč bi morala biti strokovna in materialna. Lahko, da imajo na šolah zelo drago računalniško opremo, a dijaki še za film ne dobijo denarja ali pa sploh nimajo dostopa do računalnikov, ki pokriti počivajo nekje v šoli in čakajo, da se jim življenska doba izteče ... Astronomska oprema po šolah pa ponavadi ne dosega niti promila vrednosti računalniške opreme, ki jo tako ali tako vsake 2 leti menjajo na račun države.
Še nekaj besed o tem, kar človek spozna ob takem projektu a ni del projekta. V pogovorih, ki so se napletli v pripravah in izvajnju AOL-a smo izvedeli tudi za neverjetne a resnične težave v katerih je oziroma bo Slovenska astronomija. Država in univerza namreč dvomita o smiselnosti Observatorija Golovec, ki sodi pod okrilje Fakultete za matematiko in fiziko. Z državo, ki ne vlaga v astronomijo, kraljico znanosti, vsaj minimalnih sredstev ali pa jo celo ukinja, je res nekaj zelo zelo narobe. Najbrž so naši državniki tako naduti ali pa neuki, da sploh ne vejo, da živijo v vesolju.
Toliko kvalitetnega kadra, toliko zanimanja za astronomijo v Sloveniji še ni bilo.

Tabela prijavljenih držav, v stolpcih desno od držav je podano število prijavljenih skupin.

Slika 1. Graf števila prijavljenih skupin po posameznih državah v projektu AOL.

Zorko Vičar Ljubljana, 12. december 1996

Do sedaj je to stran obiskalo veliko ljudi.

Nazaj na domačo stran.