Kazalo:
1.) Cilji naloge in teorija
2.) Rotacija Sonca
3.) Računanje Wolfovega števila
4.) Razprava in zaključek
5.) Oprema in literatura.
Zahvala
Zahvaljujem se mentorjema prof. Zorku Vičarju in Maji Šivak.
1.) Cilji naloge in teorija
Cilji:
Zanimalo me je - ali lahko z lastno opremo (fotoaparat in teleskop
tipa Newton 15 cm, f/8, na Dobsonovi montaži) posnamem dovolj dobre
slike in iz njih ocenim čas rotacije Sonca in Wolfovo število. S tem,
da uporabim zgolj znanje geometrije za 7. razred osnovne šole.
Ali lahko dokažem, da se Sonce vrti hitreje na ekvatorju, kot na polih?
Teorija – Sonce in pege:
Sonce je edina zvezda našega Osončja.
Je razbeljena plinasta krogla (ioniziran plin - plazma). Okoli nje krožijo raznolika telesa:
meteoriti, kometi, asteroidi, medzvezdni prah in čezneptunska telesa.
Sonce je sestavljeno iz vodika (73,5%) in helija( 24,9%) ter ostankov
ogljika, kisika in drugih kemijskih elementov. Sončeva površina ni
gladka ampak podobna gosti brbotajoči tekočini. Temperatura Sonca
je na površini 5778 K, v jedru pa 15.7 milijonov K in tlak v jedru
je 1016 Pa.
Razdalja Zemlja - Sonce je 1 a.e. (a.e. je astronomska enota)
in znaša 150 milijonov km (to je 8,3 svetlobne minute). Premer
Sonca je 1.392 000 km (to je 109X[premer Zemlje]), vrtilni ekvatorialni čas Sonca je
25.4 dni. Sonce je razbeljena plinska krogla – v resnici je večina snovi v stanju
plazme – jedra in elektroni so, zaradi visokih temperatur, ločeni.
Lastna teža Sonca stiska sredico do temperature blizu 15 000 000 K.
V Soncu se zato nenehno dogaja zlivanje atomskih delcev (jeder), večinoma vodika
v helij - nuklearne reakcije - pri čemer se sprosti ogromno energije
(E = Δm*c2). Zaradi sevanja izgubi Sonce 4 milijone ton mase na sekundo –
to je približno kocka vode z osnovnico 160 m (v minuti nekaj Blejskih jezer).
Masa Sonca je 1,99 • 1030 kg (to je 333400X[masa Zemlje]). Del te energije obseva
tudi Zemljo in zato je lahko na našem planetu nastalo življenje, ljudje. Sonce je
naš najpomembnejši vir energije, do Zemlje nam pošlje v povprečju 1366 W svetlobnega
toka na kvadratni meter (že en kvadratni meter je torej dovolj, da si skuhamo kosilo).
Sonce naj bi imelo energije še za 5 milijard let – nastalo pa je pred 5-imi milijardami let.
Smo torej še zmeraj v stabilni fazi Sončeve aktivnosti. Še zanimivost - koroški rojak
dr. fizike Jožef Stefan je leta 1879 kot prvi na svetu pravilno izračunal temperaturo
površine Sonca in sicer iz lastnega
zakona o sevanju črnega telesa. To je hkrati tudi edini fizikalni zakon, ki se
imenuje po kakem Slovencu. Stefan-Boltzmannov zakon: .
Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu, sedaj predel Celovca,
† 7. januar 1893, Dunaj). Njegov zakon o sevanju črnega telesa se glasi:
j = σ*T4 -
gostota energijskega toka j, ki ga seva
črno telo, je sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T,
sorazmernostna fizikalna konstanta "sigma" je znana kot Stefanova konstanta).
Stefanov zakon je danes eden temeljnih zakonov narave za opis dogajanj v
vesolju. Z njim določamo temperature zvezd, razdalje od zvezd, kjer se
lahko na planetih razvije življenje, temperaturo vesolja, itn.
Pege:
Datuma slikanja -------------------------------- | Uri
---------- | Kot [°] |
Heliografska širina [°] |
Številka pege |
t2-t1 [dnevi] |
To sinodski obrat gledano iz Zemljo [dnevi] |
T_siderski na zvezde =To*Tz/(To+Tz) |
20.9.2012 - 28.9.2012 | 15 | 108 | 8 | 1575 | 8 | 26.7 | 24.9 |
28.9.2012 - 3.10.2012 | 15 | 69 | -9 | 1579 | 5 | 26.1 | 24.3 |
5.10.2012 - 8.10.2012 | 15 - 16 | 40 | -20 | 1585 | 3.0416 | 27.4 | 25.5 |
Formula za izračun Wolfovega števila je: Z = (k1 + k2 + k3) • (10 • s + p) s ........število skupin peg p ........število preštetih vseh peg k1, k2, k3 ........ koeficienti Koeficient 1: S koeficient 1 določimo premer teleskopa. Zaradi zgodovinskih razlogov je vrednost faktorja K1 za refraktorje s premerom objektiva 8 cm 1. Za vse ostale teleskope je potrebno K1 prebrati iz posebne tabele ali teleskop umeriti. Koeficient 2: Ocena opazovalnih pogojev: 1. povsem mirno ozračje 0,01 2. zelo dobri pogoji 0,03 3. srednje dobri pogoji 0,05 4 .dokaj slabi pogoji 0,07 5. slabi pogoji 0,09 6. zelo slabi pogoji 0,11 Koeficient 3: Opazovalni pogoji : Jasno 0,00 rahla meglica 0,01 meglica 0,02 gostejša meglica 0,03 megla 0,04 moj izračun: Z=1*(10*4 + 4) = 44