Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! Leta 2009 bo minilo 400 let od prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. Danes, ko smo zasuti z množico informacij, tudi astronomskih, ko so poceni žepni teleskopi dosegljivi že v vsaki večji trafiki in to optično veliko zmogljivejši od Galilejevih, si težko predstavljamo, kako pomemben in daljnosežen je bil takrat Galilejev korak. To je bil časovni »zlati« rez tako za astronomijo, za znanost, za celotno človeško kulturo, zavest, kot za zgodovino. Zakaj po prvih opazovanjih vesoljskih teles s teleskopom ni bilo nič več tako kot prej? Na to vprašanje bomo poskušali odgovoriti v tem prispevku. Pomembnost obletnice pa bo, na pobudo Združenih narodov, Unesca in Mednarodne astronomske zveze, praznoval cel vedoželjni Svet. Leto, ki je pred nami, je razglašeno za Mednarodno leto astronomije 2009 - MLA2009, International Year of Astronomy 2009 - IYA2009. Naslednje leto bo tako praznik za astronomijo. Po svetu in v Sloveniji bo potekalo veliko dogodkov, ki bodo tako ali drugače povezani z astronomijo, z opazovanji nebesnih teles, z izobraževanjem, zgodovino, okoljem, z odgovornostjo človeka zase in za cel planet – vse bo povezovala skupna misel MLA2009 "Vesolje je nad tabo. Odkrij ga!".
Naštejmo glavne projekte MLA2009: 100 ur astronomije, Astronomija v vrtcih - Zavedanje vesolja, Astronomija v šolah, Program Galileo za izobraževanje učiteljev, Galileoskop, Od Zemlje do vesolja, Dnevi odprtih vrat, Zavedanje pomena temnega neba, Svet ponoči – eno človeštvo, eno nebo, Globalni razvoj astronomije, Kozmični dnevnik, Portal k vesolju, Astronomka je!, Astronomija in svetovna dediščina, 400 let teleskopa, Jupitrovi Galilejevi sateliti. V projekt so vključene univerze, Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec, astronomska revija Spika, slovenska astronomska društva, krožki, profesorji in mnogi drugi. Več informacij boste našli na slovenski uradni internetni domači strani MLA2009: http://www.astronomija2009.si. Če želite prejemati obvestila o dogajanju in novostih MLA2009, pošljite kontaktni elektronski naslov na astro2009@fmf.uni-lj.si. Že sama imena projektov veliko povedo o vsebini, vsi so vredni pozornosti, posebej pa 100 ur astronomije. Dogodek 100 ur astronomije bo sestavljen iz dveh delov. Od 2. do 5. aprila bodo potekala javna opazovanja po vsem svetu, tudi v Sloveniji. V prvem delu bomo deležni internetnega prenosa v živo z observatorijev, z javnih opazovanj in drugih aktivnosti. Prenos bo povezal velike observatorije po vsem svetu v koordinaciji Evropskega južnega observatorija ESO. V drugem delu bomo deležni 100 ur »sprehajanja« po nebu. Na teh opazovanjih bo skoraj vsak zemljan, v katerem je vsaj malo Galilejeve radovednosti, lahko pogledal skozi teleskop in videl to, kar je Galileo videl že pred 400 leti – štiri mogočne lune ob Jupitru, gospodarja prstanov – Saturna z obroči, gore, kraterje in morja na Luni, dogajanje na Soncu, Venero, itn. Zakaj so ta opazovanja bila tako pomembna, bomo izvedeli v nadaljevanju.
Tudi v Sloveniji bodo astronomska društva, krožki in observatoriji organizirali javna opazovanja. Zaželeno je, da v tem času tudi na šolah organizirajo astronomska opazovanja za čim več otrok ali se udeležijo kakšnega javnega opazovanja. Ministrstvo R. Slovenije za šolstvo in šport je obljubilo, da bo leta 2009 najverjetneje izpeljalo prepotrebno akcijo, pobudo, »Teleskop za vsako šolo«. Držimo jih za besedo. Seveda bodo javna opazovanja potekala tudi ob drugih datumih. Seznam opazovanj v Sloveniji bo objavljen na www.astronomija2009.si. Omenjeni naslov pa vam omogoča tudi aktivno sooblikovanje MLA2009, saj lahko v internetni galeriji objavite vaše amaterske posnetke, se vključite v forum MLA2009, odgovarjate na anketna vprašanja, poiščete in predvajate filme, slike z astronomsko vsebino vašim sostanovalcem, sovaščanom, sošolkam in sošolcem, znancem, prijateljem, vaši družini. Še beseda o projektu Galileoskop. Prvo opazovanje skrivnosti nočnega neba s teleskopom je čudovita izkušnja, ki je zlepa ne pozabimo. Da bi lahko te občutke spoznalo kar največje število ljudi, so organizatorji MLA2009 pripravili preprost daljnogled, podoben Galilejevemu, ki bo cenovno dostopen vsakemu udeležencu katerega od dogodkov v letu astronomije. Naročiti ga je mogoče pri organizatorjih MLA2009, ki ga bodo prodajali brez dobička (predvidoma od januarja 2009 naprej). Več o ostalih, nič manj pomembnih projektih najdete na uradni strani MLA2009. Ker brez pronicljivih, radovednih, vztrajnih in praktičnih ljudi ne bi bilo novih spoznanj, napredka, odkritij, ki jih danes samoumevno uporabljamo, uživamo, je prav, da posvetimo kar nekaj vsebine Galileju in njegovim sodobnikom, ki so tako močno zaznamovali naš Svet.
Italijanski fizik, matematik, astronom in filozof Galileo Galilei je bil rojen
15. februar 1564 v Pisi, umrl je 8. januarja 1642 v Arcetri pri Firencah.
Galilejev oče je bil italijanski skladatelj Vincenzo Galilei. Kakor je
Galilejev delež k razvoju astronomije neprecenljiv pa velja tudi za njega,
kot za vse ostale velike duhove, da brez prenosa znanja in informacij
prejšnjih generacij in sodobnikov na njega, Galileo ne bi postal to kar je,
ne bi bilo očitne dodane vrednosti. Nekateri Galileju pripisujejo izum
teleskopa, a temu ni čisto tako. Daljnogledi, v astronomiji jih imenujemo
teleskopi, so bili že nekaj časa poznani nizozemskim mornarjem,
trgovcem, saj so z njimi veliko prej odkrili morske razbojnike, piratske
ladje in so jim tako lažje odjadrali, popihali z vetrom. Baje jih je
uporabljala tudi španska vojska. Daljnogled je bil za tiste čase nekaj
podobnega kot danes radar, strateška naprava za zaznavanje oddaljenih
teles in zato nekaj časa skrbno varovana skrivnost. A tako kot vse
skrivnosti na tem svetu, tudi ta ni dolgo ostala skrita pred radovedneži,
konkurenco, tudi trgovci so hoteli kaj zaslužiti. Torej se sociološko svet do
danes ni kaj veliko spremenil. Tudi sama zgodba o odkritju teleskopa je
zelo zgovorna, lahko bi jo opisali kot pot od otroške igre do zvezd. Hans
Lippershey, nizozemski brusilec leč, je menda po naključju, ko je
opazoval dva otroka, ki sta se igrala z lečami v njegovi delavnici, že jeseni
1608 odkril teleskopski učinek, do katerega pride, če pogledamo
zaporedno skozi dve leči.
Torej znanosti ni brez igre in to je še en dokaz,
kako pomembno je svobodno ustvarjalno okolje za slehernega otroka, tudi
za nas odrasle. Packanje, čečkanje, risanje, potepanje, druženje, kreganje,
zlaganje, mešanje, opazovanje, razstavljanje in sestavljanje predmetov,
strojev, igrač je nekaj kar preko nabranih izkušenj in sistematičnega
beleženja dogodkov, vodi do novih odkritij, spoznanj. Novica o odkritju
teleskopa je prispela v Italijo dokaj pozno. Galileo je prvič slišal govorice
o teleskopu med obiskom Benetk julija 1609. Nizozemec Hans Lippershey
je napravo poimenoval »kijker« (opazovalec v nizozemščini) in ga
poskušal patentirati, a so mu leta 1608 patent zavrnili z obrazložitvijo, da
takšno odkritje ne more ostati tajno. Tako so že spomladi leta 1609
preproste daljnoglede s trikratno povečavo prodajali po Parizu kot igrače.
Optik Hans Lippershey (sliki zgoraj) se je eksperimentalne
ubadal s teleskopskim učinkom dveh leč že od leta 1600. Leta 1608 naprava zaživi in
Lippershey
teleskop proda
nizozemski vojski. Menda je do odkritja prišel po naključju, ko je
opazoval dva otroka, ki sta se igrala z lečami v njegovi delavnici.
Vse pa se je pravzaprav začelo
z lečami za očala.
Prva uporabna očala za daljnovidne je izdelal
leta 1284 Italijan Salvino D'Armate. Čeprav so že v antiki (starem Egiptu)
poznali neke vrste
lup, očal - pa so le te zaživele l. 1284, oziroma v Evropi množično okrog leta 1400.
Tudi očala za kratkovidne je izdelal Nikolaj Kuzanski
(Nikolaus Chrifftz ali Krebs iz mesta Kues, slovensko iz Kuze),
o tem piše v knjigi De Beryllo (Očala ali On [Intellectual] Eyeglasses) iz leta 1441.
Ko je Galileo izvedel za osnovna gradnika teleskopa, leči, in ko je v Italijo
že prispel konkurenčni nizozemski trgovec z daljnogledi, je takoj začel z
izdelavo lastnega teleskopa, z brušenjem leč. V samo nekaj dnevih mu je
uspelo sestaviti boljši teleskop, kot ga je imel takrat kdorkoli drug na
svetu. 4. avgusta je poslal Sarpiju v Benetke kodirano sporočilo, da mu je
uspelo. Sarpi je nato kot visoki svetovalec beneškega senata poskrbel, da
so Nizozemci izpadli iz tekme za prodajo teleskopov Benetkam in so se
raje odločili za Galilejev teleskop. Galilejo je teleskop poimenoval
perspicillum (naprava skozi katero jasno vidimo). Teleskopa dožu ni
prodal ampak diplomatsko podaril – no, dož se mu je bogato oddolžil.
Galilei je teleskop brž usmeril v nočno nebo, uporabil ga je torej v
raziskovalne namene in v tem se je ločil od večine sodobnikov. Po prvih
opazovanjih s teleskopom v zimi 1609/10, je že marca leta 1610 objavil
natančno analizo opazovanj v znameniti knjigi z latinskim naslovom
Sidereus Nuncius (Zvezdni sel, lahko tudi glasnik, ambasador). V njej
med drugim poroča, kako je 7. januarja 1610 blizu Jupitra v teleskopu
zagledal tri »zvezde«, lune (pravi da so ležale na premici z Jupitrom), in
da so le te v naslednjih nočeh spreminjale lego, in da se je 10. januarja ena
izmed lun najverjetneje skrila za Jupiter.
Slika: Računalniška slika položaja Jupitrovih lun 7. januarja 1610. Na to
noč je Galilei proti Jupitru usmeril teleskop lastne izdelave in skiciral
Jupitra z lunami. Luni Io in Evropa se praktično prekrivata.
V resnici bi Galileo z boljšim teleskopom, z boljšo ločljivostjo, že prvo
noč videl štiri Jupitrove lune, a kakor kaže slika iz računalniške simulacije
za 7. januar 1610, sta se luni Io in Evropa skoraj prekrivali in ju je videl
kot eno telo. Galilei je seveda kmalu opazil, da okrog Jupitra potujejo štiri
lune. V čast odkritelju so lune poimenovali Galilejeve ali tudi Medičejske
»zvezde«. Danes vemo, da Jupiter gravitacijsko veže nekaj 10 lun,
naravnih satelitov, ki pa so v večini premajhne, da bi jih lahko opazovali z
Zemlje. Da pa brez tekmovanja, dramatičnih zapletov, tudi na področju
znanosti ne gre in prav je tako, pripoveduje še en zaplet, tokrat med
Galilejem in nemškim astronomom Simonom Marijem. Marij je v svoji
knjigi Jupitrove lune (Mundus Iovialis) iz leta 1614 trdil, da je odkril
največje Jupitrove lune nekaj dni pred Galilejem, nekateri trdijo da že leta
1609. Med njima je prišlo do spora. Ta spor je za mnoge še danes
nerazrešen. Ni pa sporno, da je prav Marij predlagal imena največjih
Jupitrovih lun: Io, Evropa, Ganimed, Kalisto.
Galilejevo knjigo Sidereus Nuncius, izšla je v 500 izvodih, so takoj
pokupili in enako je bilo z naslednjimi izdajami. Naročila so prihajala iz
cele Evrope in Galileo je v hipu postal prava znanstvena zvezda, resnični
nebesni ambasador. Enotni evropski trg deluje torej že stoletja. Jezuiti so
knjigo le nekaj let po izidu prevedli celo v kitajščino – globalizem je bil na
delu že takrat.
Slika: Galilejeve prve zabeležke in skice Jupitrovih lun iz začetka leta
1610.
Galilejevi opisi gibanj Jupitrovih lun, razlaga razbrazdanega Luninega
reliefa, gora, s pomočjo geometrije svetlobe in senc, so tako bistri in
neoporečni, da jim ne takrat in ne danes ni moč oporekati. Galilejev
sodobnik, angleški astronom Thomas Harriot, se s svojimi opisi opazovanj
Lune niti za ped ni približal Galilejevi pronicljivosti. Galilei je tako
dokazal, da so Zemlji podobni svetovi tudi drugod v vesolju, da vsa telesa
nikakor ne krožijo zgolj okrog Zemlje, dokazi so Jupitrove lune,
Venerine mene, ki so posledica gibanja Venere okrog Sonca, itn.
Galilei je tako bil vedno bližje dokazom v prid Kopernikovi teoriji
heliocentrizma. Po prvih nepričakovanih uspehih ni odnehal, še naprej je
opazoval planete, Luno, tudi Rimsko cesto v kateri je celo razločil zvezde.
To je bil še en pomemben opazovalni uspeh in delna potrditev hipotez
Nikolaja Kuzanskega o naravi vesolja.
Slika: Lunine faze in relief, odlično skiciral Galileo Galilei leta 1616.
Slika: Galileo Galilei - zvezdni sel.
Narisal je tudi znamenite prve skice Saturna, vendar njegov daljnogled ni
imel dovolj velike ločljivosti, da bi sistem kolobarjev videl v pravi podobi.
Verjel je, da je Saturn trojni planet, po dveh letih opazovanja pa kolobarja
(obročkov) ni več opazil, ker je k Zemlji obrnil svoj rob. To se bo s
Saturnovimi obročki zgodilo tudi 4. septembra 2009. Bralci Preseka pa
naj premislijo približno na koliko let Saturnovi obročki navidezno
izginejo? Kmalu po odkritju so mornarji uporabljali Jupitrove lune
kot uro na nebu, bi znali opisati princip take ure? Danski astronom
Olaf Christensen Römer je leta 1670 prvi pravilno ocenil hitrost
svetlobe. Pomagal si je z Jupitrovimi lunami. Ali bi znali domisliti
njegovo logiko in eksperiment, ki ga v bistvu za nas v celoti izvede
narava - sistem Sonce, Zemlja in Jupiter z lunami - naša naloga pa je,
da zgolj vključimo možgane in pridno opazujemo? To je še ena
nekoliko grenka zgodba – Römer je zaradi pravilnega sklepanja, napovedi,
bil degradiran s strani astronoma Cassinija. No, vam se to zagotovo ne bo
zgodilo.
Ozrimo se še na nekatere ostale izjemno pomembne astronome tistega
zgodovinskega obdobja. Johannes Kepler je prav leta 1609 izdal izjemno
pomembno knjigo Astronomia nova (Nova astronomija – zveni zelo
domače, le zakaj). V njej, preko opazovanj periodičnega pojavljanja
Sončevih peg, sklepa da Sonce rotira okrog lastne osi. K razmisleku, da se
zvezdno nebo v resnici ves čas spreminja, ni statično, sta v veliki meri
prispevali tudi dve eksploziji supernov (leta 1572 v Kasiopeji, opazuje jo
Brahe in 1604 v Kačenoscu, opazuje jo Kepler). Kepler je iz Brahejevih
izjemnih ročnih meritev položaja Marsa na nebu tudi dokazal, da je
mogoče orbite planetov obravnavati kot elipse s Soncem v gorišču. Ta
ugotovitev je danes znana kot prvi Keplerjev zakon. V knjigi je bil zapisan
tudi njegov drugi zakon: "Premica med planetoma in Soncem opiše v
enakem času enake ploskve, med tem ko se planet pomika po orbiti." To
pomeni, da se planet premika toliko hitreje, kolikor bliže je Soncu.
Pozneje je Kepler zakona uporabil tudi pri Jupitrovih lunah. Keplerjeve
elipse so tako pokončale grško astronomijo. Poteptale so nedotakljivost
krožnega gibanja in zavrgle nebeške sfere, ki jih je pred dva tisoč leti
postavil na nebo Evdoks in jih je zadržal tudi Kopernik. Za zvezde je
Kepler mislil, da so vse na tankem, kake tri kilometre debelem obodu
daleč zunaj Osončja. Danes ne smemo biti preveč kritični do tistih časov,
ko se je današnja podoba vesolja šele sestavljala. Vsak od teh velikih mož
je imel tudi kakšno napačno predstavo. Galilei recimo ni hotel sprejeti
argumenta, da ima Luna odločilno vlogo pri plimovanju oceanov, kar se
da oceniti že iz periode plimovanja. Ker je Sonce vselej v enem od gorišč
eliptičnega tira in vselej v ravnini orbite, ker je gibanje planeta toliko
hitrejše kolikor bliže je Soncu, je postalo Keplerju jasno, da Sonce nekako
obvladuje gibanje planetov. Predvideval je, da gre za nekakšen
magnetizem, vendar je bila razlaga, ki jo je skušal ustvariti na teh temeljih,
nezadovoljiva. Kepler je leta 1618 prišel še do tretjega izjemnega zakona
nebesne mehanike: »Količnik kvadrata siderične periode T in kuba velike
polosi elipse a je za vse planete enak: T2/a3 = konst.« Ta zakon je
marljivega Angleža Roberta Hooka pripeljal zelo blizu gravitacijskemu
zakonu. A Newtonu je bilo prepuščeno, da je pol stoletja zatem predložil
zadovoljivo razlago in zapisal gravitacijski zakon. Tudi pri tem
znanstvenem duetu je ostalo odprto vprašanje, koliko je Hook pomagal
Newtonu do gravitacijskega zakona. Če nas je Galileo s teleskopom
popeljal med »zvezde«, do drugih svetov, pa nas je Kepler s svojimi
zakoni o gibanju nebesnih teles približal starim človeškim željam –
približal nas je »božanstvom«. Zakaj? Kepler je namreč lahko sedaj s
pomočjo lastnih zakonov izračunal prehode Merkurja, Venere čez Sonce,
dokaj dobro napovedal gibanje vseh ostalih teles (še danes je Keplerjevo
delo osnova za izračune orbit vseh vesoljskih misij, poti satelitov, itn) in
zazdelo se je, kot da ljudje obvladujemo naravo, brezhibno napovedujemo
dogodke. Obvladovanje narave, vesolja, pa smo ljudje od nekdaj
pripisovali »božanstvom«. Danes vemo, da se nam zalomi že na Zemlji,
recimo pri napovedovanju vremena, klime. To pa še ne pomeni, da
moramo obupati nad iskanjem boljših matematično-fizikalnih modelov,
nad znanostjo. Ravno nasprotno, znanost in naš stil življenja moramo
prilagoditi v smeri ohranitve ravnotežja na edinem znanem z življenjem
poseljenem planetu, ki nam že milijone let nudi izjemno gostoljubje.
Iz razmerij med omenjenimi znanstveniki (Kuzanski, Kopernik, Brahe,
Galilei, Kepler, Hook, Newton – vsi niso živeli v istem času, a so gradili
svoja spoznanja na že odkritih zakonih in meritvah predhodnikov), se lepo
vidi, da bi drug brez drugega, brez vsaj minimalnega sodelovanja, težko
prišli do tako izjemnih dosežkov, čeprav je bilo med nekaterimi kar nekaj
napetosti.
Brez opazovanj, natančnih inštrumentov in meritev ni poti do relevantnih
zakonov za opis narave, dogodkov, a tudi brez teorije in matematičnih
orodij, pridnega raziskovalca, ki jih uporablja, še tako natančne meritve
ostanejo le kup popisanega papirja. Pred 400 leti so tako Galilei kot
njegovi sodobniki v temelju spremenili položaj človeka v vesolju, pogled
na svet, postavili so temelje moderni znanosti. Pomembno so dopolnili
znanstveno metodo, ki je z določenimi korekturami še zmeraj v veljavi.
Zemlja naenkrat ni bila več središče vesolja okrog katerega se vse vrti.
Svetovi podobni Zemlji so tudi drugod in zvezde na nebu so v resnici
sonca, mnoga tudi s planetnim sistemom podobnim našemu. Takrat še tega
niso vedeli, če smo odkriti, smo dokaze za planete pri drugih zvezdah
pridobili šele konec 20. stoletja in to predvsem preko amaterjev, modernih
Galilejev.
In to je ta obrat, sprememba, o kateri smo se spraševali v uvodu. Ni bila
lahka in danes ne smemo kar obsojati večine astronomov in ljudi tistega
časa, ki niso mogli sprejeti nove razlage in takratnih, še kljub vsemu
skromnih argumentov – glede na današnje vedenje, da Zemlja ni center
vesolja. Če smo odkriti, je takrat v heliocentrizem - torej da planeti
potujejo okrog Sonca, tudi Zemlja – verjela zgolj peščica astronomov,
pravijo da manj kot 10. Če bi danes iskali odgovore ljudi, ki nimajo
zahodne izobrazbe, na vprašanji ali se svet vrti in je okrogel, bi dobili
enake odgovore kot od večine ljudi pred stoletji. Izkušnja vsakdanje
statičnosti je namreč premočna, da bi človek kar tako potegnil iz žepa na
dan pravilno sliko gibanja teles v Sončevem sistemu in obliko Zemlje.
Leto 2009 je zato še kako posrečeno izbrano kot Mednarodno leto
astronomije. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na predhodnike in
naslednike omenjenih astronomov in fizikov. V tej druščini bi omenili
zgolj še imena, ki so vezana na slovenski kulturni prostor in večina njih
sploh ni vključena v učne vsebine slovenskih šol: Herman Koroški 12
stol., Bernard Perger in Andrej Perlah 15. in 16. stol., Janez Jakob Olben,
Ferdinand Avguštin Hallerstein 18. stol., Jurij Vega, Jožef Stefan, Herman
Potočnik, ... Da ne naštevamo znanstvenikov, ki so tako ali drugače
povezani z astronomijo po drugi vojni. Mogoče nista odveč še dva
podatka. Kardinal, filozof, fizik in astronom Nikolaj Kuzanski, se je leta
1458 mudil na Bledu (tudi) z namenom, da pospeši razvoj kraja. Kepler pa
je v času kuge poučeval v bližnjem štajerskem Gradcu in se mudil tudi v
Prekmurju. Nikolaj Kuzanski je bil najbrž zadnji veliki filozof srednjega
veka in prvi filozof, mislec in znanstvenik prihajajoče renesanse. V svoji
knjigi iz leta 1440 (»O učeni nevednosti« - De docta ignorantia)
je zatrjeval, da se Zemlja obrača okrog osi in kroži
okrog Sonca, da v vesolju ni nobenega »zgoraj« ali »spodaj«, da je
svetovje brezmejno, da so zvezde druga sonca in vežejo nase druge
naseljene svetove. Na drugih področjih je Nikolaj pokazal enako intuicijo.
Za kratkovidne je naredil očala z vboklimi lečami, medtem ko so prej za
očala uporabljali le laže brusljive izbokle leče, ki so rabile samo
daljnovidnim. In kje je tukaj povezava z Galilejem? Galilei je prav za
teleskop lastne izdelave uporabil okular z vbočeno lečo Kuzanskega –
zorno polje takega teleskopa je nekoliko manjše, a slika je pokončna.
Optika Galilejevega teleskopa levo z vbočenim okularjem in pokončno
sliko, optika Keplerjevega teleskopa desno z obrnjeno sliko. Večina
žepnih in opernih daljnogledov je Galilejevega tipa.
Nikolaj je po mnenju mnogih bil znanstveni genij pred svojim časom.
Nikolaj Kopernik, Galileo Galilei in Giordano Bruno so poznali delo, trditve, Kuzanskega.
O tem piše večina relevantnih zgodovinarjev naravoslovja.
Nekateri, ki ne marajo evropske, zahodne tradicije, občasno zavračajo
povezavo renesančnih astronomov s kardinalom Kuzanskim, a jih demantira sam Kepler.
Kepler je Kuzanskega v prvem poglavju svojega prvega objavljenega dela označil
kot 'božansko navdahnjenega'. Podobno kot Kepler za njim, je Kuzanski menil,
da v Vesolju ni popolnega kroga, kar je v nasprotju z aristotelskim modelom.
Kuzanski je rešil ogromno ljudi, beguncev in večino grških antičnih spisov
iz Bizanca, Konstantinopla,
ki je leta 1453 padel v roke Islama (Turkov - Seldžukov). Pred Turki je bilo
rešenih okrog 3000 knjig, spisov,
recimo znamenita Diofantova knjiga Aritmetika - večino teh knjig so prevedli v
latinščino.
Večino matematičnih zamisli Kuzanskega je moč najti v delih: O učeni nevednosti,
O domnevah (De coniecturis) (1440) in O videnju boga (De visione Dei) (1453).
Razvil je pojem neskončno malih in velikih količin, ter pojem relativnega gibanja.
Njegovi spisi so vplivali na Leibnizovo odkritje
diferencialnega računa in tudi na Cantorjevo poznejše delo o neskončnosti.
Ko že govorimo o ljudeh, ki ne marajo evropske, zahodne tradicije
(živijo pa ravno od nje), omenimo izjemno izrazit in simptomatičen
dvom o tem, da smo ljudje
sploh pristali na Luni.
Ta dvom širijo nekateri dokaj vplivni ljudje
v slovenski astronomiji in to na enem izmed najstarejših slo-astronomskih
forumov. No, med temi seveda ni slovenskih profesionalnih astronomov,
ampak padalci iz ..., ki pa imajo dokaj velik vpliv na ljudi,
ki se z astronomijo ne srečujejo vsak dan. Morebiti
je današnji svet še bolj ranljiv za manipulacije kot
Galilejev izpred 400 let - vsaj v Sloveniji.
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus),
pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof,
kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak,
* 1401, Kues (slovensko Kuza, [Kuös, Küs])
ob Mozeli blizu Trevesa, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi,
Umbrija, Italija.
Čeprav Kuzanski in Kopernik zaradi svojih naukov nista bila preganjana,
pa je Galileo prišel v hud konflikt z nekaterimi cerkvenimi redovi. Ker je
bil zadaj tudi prestiž zaradi prvenstva posameznih odkritij in interpretacij,
je Galilei potegnil kratko. Leta 1633 je bil v Rimu proces proti Galileju, ki
je bil takrat v 70-em letu življenja. Galilei se je moral javno odreči svojim
nazorom heliocentrizma, kot edinega možnega sistema (cerkev je že takrat
dvoumno dopuščala oba sistema, geocentrizem in heliocentrizem, a
nobenega ni favorizirala) in preživeti zadnja leta življenja v hišnem
priporu, kjer mu je bilo dovoljeno znanstveno raziskovanje
(imel je tudi asistenta). Galileo se je takrat veliko ukvarjal z nihali,
zaradi slepote je besedilo, sklepe raziskovanj, narekoval pisarju.
Posvetimo še nekaj besed takratnim dogodkom.
Leta 1623 je bil za papeža Urbana VIII izvoljen Maffeo Barberini, ki je bil
Galileju naklonjen in je z zanimanjem spremljal njegova raziskovanja; bil je
tudi proti prepovedi Kopernikove knjige in odobraval knjigo Tehtnice. Galilei
si je na obisku v Rimu izposloval dovoljenje, da napiše knjigo o gibanju Zemlje
ob omejitvi, da ga obravnava kot domnevo na enaki osnovi kot mirovanje Zemlje
v središču vesolja. V naslednjih letih je Galilei pisal knjigo in jo predložil
pod naslovom O plimi in oseki, vendar je moral spremeniti naslov, ker se je cenzuri
zdel premalo nepristranski, in sprejeti še nekaj drugih sprememb. Po dolgih zapletih
je dobil dovoljenje in leta 1632 je v Firencah izšel Pogovor o dveh velikih
svetovnih sistemih, Ptolomejevem in Kopernikovem.
V pogovoru, ki je napisan v italijanščini, se pogovarjajo trije možje, Salviati,
Sagredo in Simplicio. Štiri poglavja ustrezajo štirim dnem. Prvi dan je posvečen
podobnosti zemeljskih in vesoljskih teles, drugi dnevnemu gibanju Zemlje, tretji
letnemu gibanju Zemlje ter četrti dan plimi in oseki. Salviati zastopa Kopernikov
nauk in nosi poteze umrlega Galilejevega prijatelja. Sagredo ima vlogo
izobraženega meščana, ki kritično sprejema nove zamisli, in je naslikan
po umrlem Galilejevem učencu. Nekoliko okorni Simplicio ima ime po
Aristotelovem komentatorju iz šestega stoletja in zastopa stari pogled na svet.
Konec citatov iz strani 10 in 11.
Zakaj si je papež premislil se ne ve točno, vendar se zdi, da zato,
ker so ga nekateri prepričali, da je oseba Simplicio (okoren in konzervativen)
v resnici podoba papeža samega in po drugi domnevi naj bi bil Galilei žrtev
zavistnih Jezuitov.
Od leta 1757 so njegova dela spet dovoljena, Poljak papež J.
Pavel II pa je priznal nedopustno zmoto cerkvenega sodišča.
Omenimo na kratko še Keplerjevo življenje. Čeprav je bil protestant, je
med tridesetletno vojno našel zaščito pri rimokatoličanu cesarju Rudolfu.
Mamo je na procesu rešil obtožbe čarovništva. V zapletenih časih je bil
dokaj nekonfliktna pridna povezovalna oseba, lahko bi nam bil vzor. Pa ne
zato, ker je nekonfliktnost zmeraj ustrezna drža na izzive časa, ampak ker
je v danem trenutku, ko bi (so) mnogi nasedli pastem časa, potegnil iz
arzenala možnosti tako človeški kot znanstveni maksimum. Kepler je z
natančno geometrijsko analizo Brahejevih meritev, z ogromno truda,
izpeljal bistvo danes nepogrešljive nebesne mehanike. Skrivnostna je tudi
zgodba med Keplerjem in Galilejem glede dobave teleskopa. Kepler je
napisal zgodbo "Somnium" o možu, ki je v sanjah odpotoval na Luno in jo
imamo za prvo resnično delo znanstvene fantastike.
Da je položaj znanstvenika v družbi zapleten, nas učijo mnoge usode iz
zgodovine. Znanstveniki so zaradi novih idej, spoznanj in tudi zaradi svoje
posebne narave, trpeli in nekateri umirali tako v antiki, srednjem veku,
renesansi, med francosko revolucijo, v 20. stoletju. Bili so preganjani in
zlorabljeni, nekateri so se pustili zlorabiti ali pa jim drugega ni preostalo,
tako v demokracijah kot množično v nacionalsocializmu in realsocializmu.
In to v času, ko se zdi, se je verjelo, da svet in življenje oblikujemo po
postulatih odrešilnega razsvetljenstva.
Znano je, da se v sovjetski Rusiji znanstveniki
nekaj časa niso smeli ukvarjati z modelom nastanka vesolja,
ki temelji na velikem poku, ker je baje ta koncept
v nasprotju z "dialektičnim materializmom", politično ideologijo
"odrešitve".
Že Ernst Mach (rojen v Brnu, mladost preživi v NOVEM MESTU) je načelno zagovarjal teorijo,
da teče čas v različnih koordinatnih
sistemih različno, a je ta nasledek Einsteinove teorije relativnosti od vseh naletel na
največje nerazumevanje. Znani fiziki, kot na primer Planck, so sicer teorijo razmeroma
hitro sprejeli, v splošnem pa se je uveljavila počasi. Naletela je tudi na odpor nekaterih
fizikov in filozofov. Kot judovsko fiziko so jo odklonili in preganjali v Hitlerjevi
Nemčiji. Tudi v Stalinovi Sovjetski zvezi se ji je godilo slabo. Filozofi so hoteli teorijo
relativnosti izbiti fizikom iz glave in jo nadamestiti z "materialistično teorijo hitrih
gibanj", toda fiziki so se filozofom še za Stalinovega življenja uprli, kar je zahtevalo v
časih, ko je imela filazofijo v zakupu partija, nekaj poguma in vztrajnosti. Navsezadnje
so fiziki v zboru zasuli filozofe s čisto strokovnimi vprašanji, na katera niso mogli in
znali odgovoriti. S tem so dosegli, da je bila leta 1955 pasebna teorija relativnosti v
Sovjetski zvezi uradno priznana kot fizikalna teorija. Kaže, da ne ti ne drugi ideologi
niso znali dovolj fizike, da bi mogli dojeti temeljno sporočilo teorije relativnosti.
Omenimo samo usodi dveh
znanstvenikov 20. stoletja, ki sta odločilno prispevala k razvoju nosilnih
raket. S tem sta omogočila vesoljske odprave, lansiranje satelitov,
posredno sta prispevala k telekomunikacijskemu ugodju, GPSu, itn. To sta
Ukrajinec Sergej Pavlovič Koroljov in Nemec Wernher von Braun. Sergej
Pavlovič Koroljov je oče Sovjetskega vesoljskega programa, je tudi
najbolj zaslužen za izstrelitev prvega umetnega satelita Sputnik. V
mladosti je bil Stalinova žrtev. Obsojen je bil na šest let, mučen, nekaj
časa je tudi preživel v gulagu, v taborišču, čemur pripisujejo tudi
zdravstvene težave, zgodnjo smrt. Tako Rusi kot Američani so uporabljali
tehnologijo Braunovih nemških vojaških izjemno rušilnih raket V2 iz
druge vojne. Do raket in tehnologije so prišli po zmagi nad
nacionalsocialistično Nemčijo in z lovljenjem raketnih inženirjev.
Glavnega konstruktorja Wernherja von Brauna so ujeli (se jim je sam
predal) Američani. Noben se s tem "kolaboriranjem" ni hvalil, ne ZDA, ne
Sovjeti. Wernher von Braun in Koroljov sta tako na nek način delila usodo
brutalnih politik dveh velikih diktatorjev, najprej prijateljev, nato pa
nasprotnikov, Hitlerja in Stalina. Današnji časi so znanstvenikom,
raziskavam, civilizacijsko in pravno formalno sicer naklonjeni, a nekateri
trdijo, da zaradi določenih razmerij med ekonomijo in stabilnostjo sveta,
ni nič lažje biti znanstvenik kot pred 400 leti. Zadaj so še moralne dileme.
A kot kaže zgodovina, noben pošten trud, nobena žrtev, odrekanje za
znanstveno resnico tega sveta ni bil zaman in Mednarodno leto
astronomije 2009 spet potrjuje znano misel Isaaca Newtona: "Daleč sem
videl le zato, ker sem stal na ramenih velikanov".
V Sloveniji potekajo priprave na MLA2009 že v letu 2008. Dogodek, ki
ga že lahko štejemo kot del MLA2009, je bil tudi 1. slovenski Messierjev
plus maraton (M+M). Odvijal se je iz sobote 4. na nedeljo 5. oktobra 2008
na idiličnem Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Maraton je finančno
podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor. Sponzor
prireditve je bilo podjetje V Commerce iz Murske Sobote.
Nekaj besed o tekmovanju in programu srečanja. Program se je začel v OŠ
Cerkvenjak - Sv. Andraž že zgodaj popoldan s predavanji prof. Borisa
Khama (Zanimive vaje na nebu), Braneta Vasiljeviča (Astrofotografija na
enostaven način) in dr. Igorja Žiberne (Messier plus maraton – jesenski
brat klasičnega Messierjevega maratona), upravičeno je manjkal prof.
Marijan Prosen. Predavanj in maratona so se udeležili tudi nekateri
študenti Mariborske univerze, kot del študijskega programa. Tekmovanje
se je začelo ob 19:30 (na bližnjem hribčku Kremperk) in je trajalo do
odmora ob polnoči, ob drugi uri zjutraj pa se je tekmovanje nadaljevalo
približno do 05:30, razglasitev rezultatov (podelitev nagrad) se je odvila
okrog sedme ure zjutraj. Cilj takih tekmovanj je, najti čim več objektov s
seznama Messier plus maratona v času tekmovanja. Zmagovalec
Messierjevega plus maratona je tisti, ki v krajšem času najde več objektov.
Če najde več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi
upošteva čas potrditve zadnjega objekta. Vsak tekmovalec opazuje
samostojno, lahko pa ima enega pomočnika. Na enem teleskopu lahko
tekmuje le en tekmovalec, teleskopi s sistemom »GO-TO« na montaži
niso dovoljeni. Tekmovalec razen teleskopa lahko uporablja še binokular,
vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isto optično napravo.
Najdene objekte potrjuje sodnik, njegova odločitev je dokončna. Obstaja
še nekaj dodatnih pravil glede potrditve objektov, zastrtih svetilk, itn.
Seznama M+M objektov vsebuje 110 »deep-sky« objektov (meglic, kopic,
galaksij, itn), od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz
seznama NGC in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga. Struktura
po tipih objektov je naslednja: prevladujejo razsute kopice (35), sledijo
kroglaste kopice (26), galaksije (21), planetarne meglice (15), difuzne
meglice (6), temne meglice (4), dva ostanka eksplozije supernove in ena
dvojna zvezda. Še nekaj besed o dveh glavnih katalogih nebesnih
objektov. Novi splošni katalog (New General Catalogue) je bil dokončan v
1880-tih in vsebuje okrog 8000 nebesnih objektov. Izdelal ga je dansko-
irski astronom John Dreyer, večinoma na podlagi opazovanj Williama in
Johna Herschla. Med amaterji pa je najbolj priljubljen Messierjev katalog,
ki je nastal med leti 1758 in 1782 in vsebuje 110 nebesnih objektov.
Sestavil ga je francoski astronom Charles Messier z namenom, da ga ti
objekti ne bi motili med iskanjem kometov. Velikokrat so astronomi
mislili, da so na sledi kometa (kdor je takrat odkril komet, je postal zelo
slaven), a so v resnici opazovali enega izmed megličastih objektov,
zvezdno kopico ali galaksijo. To je v bistvu bil izločilni katalog, ki je
danes, protislovno, med najbolj priljubljenimi katalogi. Obstaja še nekaj
ostalih nebesnih katalogov. Klasični Messierjevi maratoni se odvijajo že
od srede 60-ih let 20. stoletja in sicer spomladi, ko je teoretično v eni noči
moč videti, iz zmernih geografskih širin, vse M objekte. V Sloveniji se je
odvijal prvi Messierjev maraton šele 19./20. marca 2004 na Limbarski gori
(organizator je bil observatorij Vega, Matej Mihelčič s prijatelji). Glavni
sodnik leta 2004 je bil astronom Tone Špenko, zmagovalec pa prof. iz
mariborske univerze dr. Igor Žiberna, našel je 76 nebesnih objektov.
Messierjev plus maraton (M+M) pa vsebuje objekte za jesensko
tekmovanje. Vrnimo se torej k prvemu slovenskemu M+M maratonu.
Glavna sodnika sta bila prof. Igor Žiberna (zmagovalec prvega klasičnega
Messierjevega maratona iz leta 2004) in pa Matej Mihelčič, organizator 1.
maratona 2004 na Limbarski gori. Tekmovalo je 7 ekip - tekmovalcev.
Vreme je bilo dokaj naklonjeno tekmovanju, a svetlobno onesnaženje je -
bolj kot smo pričakovali - tudi že prodrlo v Slovenske gorice. Svetlobno
onesnaženje in oblaki so bili glavni krivci za "izpad" določenih M in NGC
objektov. Zmagal je dipl. meteorolog in amaterski astronom Gregor
Vertačnik iz Vodic, član AD Vega in AKG Šentvid. Našel je kar 103
M+M objekte. Gregor je bil že drugi (1997, 95 objektov) in tretji (1998,
99 objektov) na Messierjevem maratonu v Višnjanu na Hrvaškem. Drugi
je bil s 93 objekti znan astronom amater Gorazd Bizjan (Stanežiče), ki je
našel enako število objektov kot tretje uvrščeni Uroš Stele (Tuhinjska
dolina, Tunjiška Mlaka), le da je imel Gorazd 2 minuti prej potrjen zadnji
objekt ("fotofiniš", podobno kot na 3. Messierjevem maratonu 2008, 8. - 9.
marec, Kazlje). Četrti je bil Javor Kac s 70 objekti. Nagrade za prve tri so
bile praktične: daljnogled 20x80, daljnogled 10x50, okular. Gregorju
čestitamo za zmago, prvo stotico, sploh po desetletnem "come backu" in
smoli (če se sme temu tako reči) na prejšnjih maratonih. Bil je tudi eden
redkih, ki je tekmoval z doma izdelanim s teleskopom. Sam je zbrusil
zrcalo in sestavil načrt za stojalo (premer D=175 mm, goriščna razdalja
f=875 mm, tip Newton na ekvatorialni postavitvi - tudi Galilei je brusil, a
ne zrcal, temveč leče). Čestitamo in se iskreno zahvaljujemo tudi prof.
Igorju Žiberni in njegovi ekipi, ki je enkratno organiziral predavanja in
prvi M+M maraton. Enaka zahvala gre domačinom iz Cerkvenjaka in
okolice, ki so nas izjemno prijazno sprejeli (po Štajersko s posebno toplino
Slovenskih goric - res enkratno). Ta prekrasen del Slovenije med Muro in
Dravo, z izvirnim jezikom, starodavnim izročilom ljudi in z izjemno
pokrajino, premalo poznamo. Med maratonom smo našli tudi čas za
opazovanja gostov in domačinov, ki so bili zelo veseli, da so lahko sploh
prvič skozi teleskop (čeprav je minilo že 400 let od prvih Galilejevih
opazovanj) pogledali v zvezdno nebo. Najbolj jih je seveda očarali: planet
Jupiter z znamenitimi Galilejevimi lunami, galaksija v Andromedi M31 in
dvojna zvezda v kljunu Laboda, Albireo - beta Laboda - najlepši par na
nebu namreč sveti v »kristalni« modri in oranžni barvi. Prlekija, to je manj
znano, je posredno ena izmed zibelk slovenske astronomije. Od tukaj
izhajata astronoma Bernard Perger, rojen je bil v Ščavnici (okoli 1440–
okoli 1502) in Andrej Perlah (Perlach, 1490–1551), rojen v Svečini. Dolga
leta sta delovala na Dunajski univerzi. Utemeljila sta sodoben način
objavljanja astronomskih koledarjev in efemerid. Perlahovo delo je na nek
način nadaljeval astronom Johannes Kepler kot deželni fizik v Gradcu.
Perlah je opazoval planet Merkur, izkazal se je tudi z opisom kometa, ki je
kmalu prinesel slavo najboljšemu astronomskemu opazovalcu tistih časov
Tychu Braheju.
Slika: Jutranji spominski skupinski posnetek udeležencev 1.
Messierjevega plus maratona, Cerkvenjak 4./5. oktober 2008. Vprašanje
za bralce, kako je nastala fotografija, svetli udeleženci, a hkrati temno
zvezdno nebo nad (za) njimi - kako se je pojavila senca? Foto: Matej
Mihelčič.
Slika: Navdušeni Štajerci med opazovanjem, noben še ni opazoval
nebesnih teles skozi teleskop. Kar nekaj jih je sklenilo, da bodo ustanovili
astronomsko društvo. Zadaj levo je Gregor Vertačnik, zmagovalec prvega
M+M maratona. Foto: Zorko Vičar.
Slika: Slika celotnega zvezdnega neba med maratonom z vsenebnim
objektivom "ribje oko". Lepo se vidi, kako v določenih smereh (Maribor,
Ptuj) proti obzorju zvezde žalostno izginjajo v siju odvečne in nepravilno
zasenčene javne razsvetljave. Skrb za temno nebo je pomembna tako za
živali, človeka, astronomijo, je dediščina, ki je ne smemo zapraviti in to je
tudi eden izmed projektov MLA2009. V današnjih razsipno preosvetljenih
mestih ne bi imel Galilei kaj opazovati - in minilo je samo 400 let. Foto:
Matej Mihelčič.
Tak dogodek je, kljub utrujenosti in občasnim krizam prečute noči, poln zabave, iskrivih pripomb, novih znanstev, izmenjav izkušenj. Še nekaj butalske analize, statistike. Ker sta prvi in drugi tekmovalec nosila očala, bi lahko sklepali, da se v iskanju šibkih meglic najbolje odrežejo slabovidni. Ker so astronomska opazovanja, druženja, najboljši recept za razvoj astronomije, vzgojo mladih in odraslih, poglejmo še nekaj mednarodnih uspehov slovenske praktične astronomije po letu 1991. Po osamosvojitvi se, poleg znamenitega društva Javornik, začnejo ustanavljati mnoga nova astronomska društva in zasebni observatoriji (imamo jih nekaj 10), novi krožki po šolah. Velik pospešek pa da celotnemu razvoju tudi fizik Bojan Kambič s prvo slovensko astronomsko revijo Spika, izhajati je začela leta 1993. Sam dostop do teleskopov se v Sloveniji močno poveča. Mnogi se lotijo tudi samogradnje, odlična navodila je izdelal Franc Krek. Tukaj je na mestu priznanje vsem starejšim popularizatorjem astronomije, piscem knjig, člankov: Fran Dominko, Pavel Kunaver, Marijan Prosen, če naštejemo le nekatere (več najdete v knjigi Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem, 12. - 21. stoletje, avtorja - Marijan Prosen, dr. Stanislav Južnič, Didakta 2008). Tudi univerza preko poljudnih predavanj za širšo javnost odpre prepotrebno sodelovanje z astronomi amaterji. Odvija se vse več taborov in astronomskih srečanj. Poveča se dostopnost izjemne CCD tehnologije zaznavanja fotonov, slik. Zgodi se internet, ki na široko odpre komunikacijo med astronomi in hkrati okno v svet, odpre se pot do meritev, slik, programov, računalniki omogočijo avtomatizacijo opazovanj, meritev, obdelav. Število študentov astronomije na Ljubljanski univerzi se poveča čez 10. Zakaj to naštevanje? Slovenci namreč skoraj do konca 20. stoletja nismo odkrili nobenih asteroidov, nov, supernov, kometov, spremenljivih zvezd. Bili smo (smo še) dobri in v tujini priznani teoretiki, a na področju iskanja nebesnih objektov smo bili tako rekoč nepopisan list. Rezultat odpiranja v Svet in v svet praktične Galilejeve astronomije, je končno rodil sadove. Sedaj imamo asteroide poimenovane po naših ljudeh, končno smo enkrat prvi zaznali eksplozijo supernove in končno leta 2008 še prvi slovenski komet. Ne bi poimensko naštevali pomembnih profesionalcev in amaterjev, ki so združili moči in so zaslužni za take velike uspehe – a njihovo delo, odrekanje družinam, prostemu času, nas je pripeljalo v pomlad slovenske opazovalne astronomije, ki se enakovredno kosa z ostalimi državami. Tukaj bi izpostavil predvsem ekipo iz observatorija Črni vrh (www.observatorij.org), z izjemnim seznamom odkritij, a to ne pomeni, da se drugje ne trudijo - pa še kako garajo – nekaterim so celo objavili fotografije na strani Astronomska slika dneva (APOD - Astronomy Picture of the Day - antwrp.gsfc.nasa.gov/apod), mnogi pošiljajo fotometrične meritve v mednarodne centre, enakovredno smo bili vključeni v mednarodni projekt prehoda Venere čez Sonce – 8. 6. 2008, tudi kvaliteta raziskovalnih nalog se je povečala, itn. Dosegli smo tudi, da je vlada končno sprejela Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Smo ena redkih držav s tako uredbo in jo citirajo mnoge večje države (A te uredbe se bo potrebno držati!?). Lahko smo ponosni na slovenske Galileje. A ni vse tako idilično in MLA2009 je priložnost, da astronomijo približamo vsaj slehernemu učencu. Kljub temu, da je astronomija v osnovnih šolah postala izbirni predmet, še zmeraj večina Slovenk in Slovencev, državljanov, ne v šoli in ne pozneje, ni ponovila Galilejevih opazovanj. Slovenija še zmeraj ni polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (EVA - zgovorna slovenska kratica za European Space Agency - ESA). Tudi na prvi slovenski satelit še čakamo – kljub Hermanu Potočniku, avtorju imenitne knjige »Problem vožnje po vesolju«, priznanemu teoretiku vesoljskih postaj. Če zaključimo. Vesolje nam ponuja energije, sile, skrivnostno temno snov in energijo, izjemne dogodke, ki jih človek večinoma ne more poustvariti v zemeljskih laboratorijih. Vesolje je hkrati laboratorij, »arheološko« najdbišče in časovni stroj, saj gledamo milijarde let v preteklost in dokaj natančno napovedujemo prihodnost. Supernove so dejansko gravitacijsko- nuklearne "kovačnice" težkih elementov (fuzija v sredicah zvezd in ob eksplozijah supernov, to je zlivanje lažjih jeder v težja atomska jedra), brez katerih ni življenja na Zemlji, ni rastlin, živali ni ljudi, ni nas. Iz strašne eksplozije, "smrti" neke zvezde, nastane nekaj, kar je nujni del življenja. Iz ostankov eksplozij nastanejo nove zvezde in končno tudi planeti. Koliko je takih planetov kot je naš, primernih za življenje in kako daleč so? Zanimivo je, da nas med šolanjem o izvoru težkih elementov ni nihče poučil, a danes ni nič drugače. Če bi naredili anketo, od kod prihajajo težki elementi (ogljik, kisik, dušik, kovine, itn), bi o tem večina ne vedela kaj dosti povedati, tudi večina študentov bi zatajila. Če smo v praktični astronomiji bili precej podhranjeni, vse priznanje izjemam, se tudi teoretična spoznanja, modeli vesolja, življenje zvezd, nastanek elementov, itn, le počasi prebijajo v šolske programe.
Zdi se, da smo Ljudje le bežen trenutek v času Vesolja, tako neznatni, pa vendar, ko gledamo v zvezdno Nebo, gledamo milijarde let v preteklost in hkrati napovedujemo dogodke milijarde let v prihodnost, ko našega rodu morebiti več ne bo, ko se bomo vrnili nazaj med zvezdni prah. Ljudje marsičesa ne razumemo, se sprašujemo o smislu lastnega bivanja, se zavedamo, ponavadi z grenkobo v srcu - svoje lastne minljivosti in končnosti, pa vendar se zdi, da ima vse smisel, še več, predrzno celo pomislimo, da Vesolje skozi Človeka osmišljuje samo sebe. Tudi če tega ne moremo dokazati, je ta misel, ta skrivnost, vredna Življenja. Bodimo Otroci, glejmo v Nebo. Vesolje je nad tabo. Odkrij ga! Mednarodno leto astronomije 2009 je že taka priložnost in to za vse.
Ljubljana, 25. oktober 2008
Zorko Vičar
Viri:
- http://www.astronomija2009.si/index.php
- Enciklopedija znanosti in tehnike (Isaac Asimov - prevod Vladimir
Batagelj, Andrej Čadež, Branko Gradišnik, Alojz Kodre, Ladko Korošec,
Borut Mavko in Boris Verbič), Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
1978.
- Darwinova nevarna ideja in druge zgodbe o vesoljih, ljudeh in molekulah
(Sašo Dolenc), Studia humanitatis 2006.
- Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem, 12. - 21.
stoletje (Marijan Prosen, dr. Stanislav Južnič), Didakta 2008.
- http://www.bodensee-
sternwarte.de/Archiv/AlxB/themen/070607/galileimonde.html
- http://de.wikipedia.org/wiki/Galileo_Galilei
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Simon_Marij
- http://commons.wikimedia.org/wiki/Image:Galileo_moon_phases.jpg
-http://www.zeiss.de/4125680F0053A38D/Contents-
Frame/33D385875C52A546C1256F350048B2C8
- http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/jupitrovo_leto.html
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Gradivo, ki ni bilo objavljeno, sodi pa k temu prispevku. M+M objekti: ŠT. OBJEKT ŠT. OBJEKT ŠT. OBJEKT ŠT. OBJEKT ŠT. OBJEKT ŠT. OBJEKT 1 M 7 21 M 18 41 NGC 6826 61 NGC 7789 81 M 38 101 M 97 2 M 6 22 M 17 42 M 39 62 M 52 82 NGC 1907 102 M 40 3 M 69 23 M 16 43 M 29 63 NGC 6939 83 M 36 103 M 44 4 M 70 24 M 14 44 NGC 6960 64 NGC 7331 84 M 37 104 M 67 5 M 54 25 M 11 45 NGC 6940 65 NGC 7662 85 M 35 105 M 48 6 M 55 26 M 26 46 M 27 66 M 31 86 NGC 2158 106 M 50 7 M 3 27 NGC 6712 47 Cr399 67 M 32 87 M 1 107 M 47 8 M 5 28 M 75 48 M 71 68 M 110 88 NGC 2371/2 108 M 46 9 M107 29 NGC 6818 49 NGC 6934 69 M 33 89 NGC 2392 109 M 41 10 M 12 30 M 101 50 M 15 70 M 74 90 M 78 110 M 93 11 M 10 31 NGC 5907 51 M 2 71 M 77 91 NGC 2024 12 M 9 32 M 102 52 NGC 7293 72 NGC 936 92 NGC 1973 13 M 22 33 NGC 6503 53 M 72 73 NGC 253 93 M 42 14 M 28 34 NGC 6543 54 M 73 74 M 45 94 M 43 15 M 8 35 M 13 55 NGC 7009 75 M 34 95 M 79 16 M 20 36 NGC 6207 56 M 30 76 NGC 891 96 NGC 1535 17 M 21 37 NGC 6229 57 NGC 40 77 NGC 1023 97 M 81 18 M 25 38 M 92 58 M 103 78 M 76 98 M 82 19 M 24 39 M 57 59 NGC 663 79 NGC 869/84 99 NGC 2403 20 M 23 40 M 56 60 NGC 185 80 NGC 1501 100 M108Messierjevi objektiČasi potrditve objektov Gregorja Vertačnika. Messierjev plus maraton (M+M) - odvijal se je iz sobote 4. na nedeljo 5. oktobra 2008 na idiličnem Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. Gregor je bil po polnoči drugi z 48 najdenimi objekti, prva dva sta našla 50 objektov. A Gregor se je ukvarjal s težjimi objekti, planetarnimi meglicami, itn in zato še ni prijavil lažjih ali višje ležečih objektov (recimo: M31, M110, M32, M101, M102, Hi, Ha) - če bi se vreme poslabšalo, bi ga ti objekti (taktika) stali zmage.
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | |
| 0 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 10 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 20 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 30 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 40 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 50 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 60 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 70 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 80 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 90 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| 100 |  |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Obj. T Tip mv d' RA DE Ozv.slo.ime Ozv.lat.ime
"hi" O RK 4,3 30 2 19,0 +57 09 Perzej Per.
"hai" O RK 4,4 30 2 22,4 +57 07 Perzej Per.
M1 T PM 8,4 5 5 34,5 +22 01 Bik Tau.
M2 T KK 6,5 13 21 33,5 -0 49 Vodnar Aqr.
M3 L KK 6,4 16 13 42,2 +28 23 Lovski psi CVn.
M4 L KK 5,9 26 16 23,6 -26 32 Škorpijon Sco.
M5 O KK 5,8 17 15 18,6 +2 05 Kaea Ser.
M6 V RK 4,2 15 17 40,1 -32 13 Škorpijon Sco.
M7 V RK 3,3 80 17 53,9 -34 49 Škorpijon Sco.
M8 T M 5,8 50 18 03,8 -24 23 Strelec Sgr.
M9 S KK 7,9 9 17 19,2 -18 31 Kaeenosec Oph.
M10 L KK 6,6 15 16 57,1 -4 06 Kaeenosec Oph.
M11 L RK 5,8 14 18 51,1 -6 16 Šeit Sct.
M12 L KK 6,6 15 16 47,2 -1 57 Kaeenosec Oph.
M13 O KK 5,9 17 16 41,7 +36 28 Herkul Her.
M14 S KK 7,6 12 17 37,6 -3 15 Kaeenosec Oph.
M15 S KK 6,4 12 21 30,0 +12 10 Pegaz Peg.
M16 T M 7,0 30 18 18,8 -13 47 Kaea Ser.
M17 T M 6,0 40 18 20,8 -16 11 Strelec Sgr.
M18 S RK 6,9 9 18 19,9 -17 08 Strelec Sgr.
M19 T KK 7,2 14 17 02,6 -26 16 Kaeenosec Oph.
M20 T M 6,3 28 18 02,6 -23 02 Strelec Sgr.
M21 S RK 5,9 13 18 04,6 -22 30 Strelec Sgr.
M22 T KK 5,1 24 18 36,4 -23 54 Strelec Sgr.
M23 S RK 5,5 27 17 56,8 -19 01 Strelec Sgr.
M24 L RK 4,5 80 18 16,9 -18 29 Strelec Sgr.
M25 S RK 4,6 32 18 31,6 -19 15 Strelec Sgr.
M26 S RK 8,0 15 18 45,2 -9 24 Šeit Sct.
M27 S PM 7,6 6 19 59,6 +22 43 Lisieka Vul.
M28 T KK 6,9 11 18 24,5 -24 52 Strelec Sgr.
M29 L RK 6,6 7 20 23,9 +38 32 Labod Cyg.
M30 V KK 7,5 11 21 40,4 -23 11 Kozorog Cap.
M31 O GA 3,5 150 0 42,7 +41 16 Andromeda And.
M32 L GA 8,2 7 0 42,7 +40 52 Andromeda And.
M33 T GA 5,7 50 1 33,9 +30 39 Trikotnik Tri.
M34 L RK 5,2 35 2 42,0 +42 47 Perzej Per.
M35 L RK 5,1 28 6 08,9 +24 20 Dvojeka Gem.
M36 L RK 6,0 12 5 36,1 +34 08 Voznik Aur.
M37 L RK 5,6 24 5 52,4 +32 33 Voznik Aur.
M38 L RK 6,4 21 5 28,7 +35 50 Voznik Aur.
M39 O RK 4,6 32 21 32,2 +48 26 Labod Cyg.
M40 T M 8,0 1 12 22,4 +58 05 Ve. medved UMa.
M41 L RK 4,5 38 6 47,0 -20 44 Veliki pes CMa.
M42 L M 4,0 60 5 35,4 -5 27 Orion Ori.
M43 L M 9,0 17 5 35,6 -5 16 Orion Ori.
M44 L RK 3,1 95 8 40,1 +19 59 Rak Cnc.
M45 O RK 1,2 110 3 47,0 +24 07 Bik Tau.
M46 S RK 6,1 27 7 41,8 -14 49 Krma Pup.
M47 L RK 4,4 30 7 36,6 -14 30 Krma Pup.
M48 L RK 5,8 54 8 13,8 -5 48 Vodna kaea Hya.
M49 T GA 8,4 8 12 29,8 +8 00 Devica Vir.
M50 S RK 5,9 16 7 03,2 -8 20 Enorog Mon.
M51 T GA 8,4 9 13 29,9 +47 12 Lovski psi CVn.
M52 L RK 6,9 13 23 24,2 +61 35 Kasiopeja Cas.
M53 S KK 7,7 13 13 12,9 +18 10 Bere. kodri Com.
M54 V KK 7,7 9 18 55,1 -30 29 Strelec Sgr.
Obj. T Tip mv d' RA DE Ozv.slo.ime Ozv.lat.ime
M55 V KK 7,0 19 19 40,0 -30 58 Strelec Sgr.
M56 S KK 8,3 7 19 16,6 +30 11 Lira Lyr.
M57 S PM 9,7 1 18 53,6 +33 02 Lira Lyr.
M58 T GA 9,8 4 12 37,7 +11 49 Devica Vir.
M59 T GA 9,8 4 12 42,0 +11 39 Devica Vir.
M60 T GA 8,8 7 12 43,7 +11 33 Devica Vir.
M61 T GA 9,7 6 12 21,9 +4 28 Devica Vir.
M62 T KK 6,6 14 17 01,2 -30 07 Kaeenosec Oph.
M63 T GA 8,6 10 13 15,8 +42 02 Lovski psi Cvn.
M64 T GA 8,5 6 12 56,7 +21 41 Bere. kodri Com.
M65 T GA 9,3 5 11 18,9 +13 05 Lev Leo
M66 T GA 9,0 5 11 20,2 +12 59 Lev Leo
M67 L RK 6,9 30 8 50,4 +11 49 Rak Cnc.
M68 T KK 8,2 12 12 39,5 -26 45 Vodna kaea Hya.
M69 V KK 7,7 7 18 31,4 -32 21 Strelec Sgr.
M70 V KK 8,1 8 18 43,2 -32 18 Strelec Sgr.
M71 S KK 8,3 7 19 53,8 +18 47 Pušeica Sge.
M72 V KK 9,4 6 20 53,5 -12 32 Vodnar Aqr.
M73 V RK 8,9 3 20 59,0 -12 38 Vodnar Aqr.
M74 T GA 9,2 10 1 36,7 +15 47 Ribi Psc.
M75 V KK 8,6 6 20 06,1 -21 55 Strelec Sgr.
M76 V PM 12,2 1 1 42,4 +51 34 Perzej Per.
M77 T GA 8,8 6 2 42,7 -0 01 Kit Cet.
M78 T M 8,0 7 5 46,7 +0 03 Orion Ori.
M79 T KK 8,0 9 5 24,5 -24 33 Zajec Lep.
M80 S KK 7,2 9 16 17,0 -22 59 Škorpijon Sco.
M81 S GA 6,9 20 9 55,6 +69 04 Ve. medved UMa.
M82 T GA 8,4 7 9 55,8 +69 41 Ve. medved UMa.
M83 V GA 8,0 10 13 37,0 -29 52 Vodna kaea Hya.
M84 T GA 9,3 4 12 25,1 +12 53 Devica Vir.
M85 T GA 9,2 6 12 25,4 +18 11 Bere. kodri Com.
M86 T GA 9,2 6 12 26,2 +12 57 Devica Vir.
M87 T GA 8,6 7 12 30,8 +12 24 Devica Vir.
M88 T GA 9,5 5 12 32,0 +14 25 Bere. kodri Com.
M89 T GA 9,8 4 12 35,7 +12 33 Devica Vir.
M90 T GA 9,5 7 12 36,8 +13 10 Devica Vir.
M91 T GA 10,2 4 12 35,4 +14 30 Bere. kodri Com.
M92 L KK 6,5 11 17 17,1 +43 08 Herkul Her.
M93 S RK 6,2 22 7 44,6 -23 52 Krma Pup.
M94 T GA 8,2 10 12 50,9 +41 07 Lovski psi CVn.
M95 T GA 9,7 6 10 44,0 +11 42 Lev Leo
M96 T GA 9,2 6 10 46,8 +11 49 Lev Leo
M97 V PM 12,0 3 11 14,8 +55 01 Ve. medved UMa.
M98 T GA 10,1 5 12 13,8 +14 54 Bere. kodri Com.
M99 T GA 9,8 5 12 18,8 +14 25 Bere. kodri Com.
M100 T GA 9,4 6 12 22,9 +15 49 Bere. kodri Com.
M101 V GA 7,7 26 14 03,2 +54 21 Ve. medved UMa.
M102 T GA 10,0 3 15 06,5 +55 46 Zmaj Dra.
M103 S RK 7,4 6 1 33,2 +60 42 Kasiopeja Cas.
M104 T GA 8,3 5 12 40,0 -11 37 Devica Vir.
M105 T GA 9,3 4 10 47,8 +12 35 Lev Leo
M106 T GA 8,3 10 12 19,0 +47 18 Lovski psi CVn.
M107 S KK 8,1 10 16 32,5 -13 03 Kaeenosec Oph.
M108 T GA 10,1 4 11 11,5 +55 40 Ve. medved UMa.
M109 T GA 9,8 6 11 57,6 +53 23 Ve. medved UMa.
M110 V GA 8,0 12 0 40,4 +41 41 Andromeda And.
______________________________________________________________________
Legenda:
Obj. oznaka objekta
T težavnost zaznave
-------------------------------
O za prosto oko
L lahek objekt za daljnogled
S srednje težak
T težak
V zelo težak
-------------------------------
Tip Vrsta objekta
-------------------------------
GA galaksija
RK razsuta kopica
KK kroglasta kopica
M meglica
PM planetarna meglica
-------------------------------
mv magnituda
d' velikost v loenih minutah
RA, DE rektascenzija in deklinacija za leto 2000
Slo. Ime slovensko ime ozvezdja v katerem se objekt nahaja
Ozv.lat.ime latinska okrajšava ozvezdja
-----------------------