Poplave v Sevnici 21.8.2005
POSAVSKI "CUNAMI" na reki Sevnici

Področje kjer je reka porušila škarpo (rdeč krogec). Poplave bi se zgodile v vsakem primeru, saj je reka prestopila škarpo - betonsko ogrado. Dežemer (pluviometer) je postavljen ob prvi hiši južno od rdečega kroga - Kvedrova cesta 46. Iz te hiše ali okolice so narejeni spodnji posnetki poplav - 21.8.2005.


Radarska slika padavin v nedeljo 21.8.2005 ob 8:20 po lokalnem času; vidno je močno deževje v osrednji in delu vzhodne Slovenije. Posnel radar na Lisci. Podobna slika je bila kontinuirano zabeležena od 23. ure prejšnje noči. Poplave je povzročil sredozemski, imenovan tudi genovski, ciklon.

1. 
   
   Nekateri so upali, da bi z improviziranimi zajezitvami lukenj v škarpi, več se v kratkem času ni dalo storiti, preprečili najhujše. Večina domačinov je bila rojena po zadnjih velikih poplavah, ali pa so prišli od drugod, zato še slutili niso, kako moč ima voda. Nekateri so se ob umikanju avtomobilov norčevali iz sosedov. Stanje ob osmih zjutraj. Ta del škarpe je bil po eni uri uničen (20 m dolžine), bočna erozija pa se je zajedla 5 m globoko v obdelovalno zemljo. Glej spodnje posnetke.
   

2. 
   
   Še po prestopu reke na levem bregu, tukaj reka zavije desno in so zato bili valovi na levem bregu višji, so prebivalci desnega brega stali na škarpi in se zabavali. Še slutili niso, kaj jih čaka čez 20 minut.
   

   
   
   
   

3. 
   
   Reka prestopi tudi čez desni breg.
   

4. 
   
   Mimo hiše plavajo drevesa, panji s čebelami še kljubujejo.
   

5. 
   
   Fotografi so se preselili na balkone. Nekateri posevki na poljih še kljubujejo vodnemu toku, drevesom, rastlinstvu in predmetom, ki jih nosi s sabo.
   

6. 
   
   Mimo hiše so, kot v sanjah, plavali različni predmeti. Smetnjaki, mize, stoli, orodja, samokolnice, poljski pridelki. Mnogi predmeti so nepovratno odplavali v reko Savo. Sedaj ni bilo več varno reševati plavajočih dobrin. Nekateri so avte še pravočasno odpeljali na višje ležeča parkirišča, drugi pa so se temu smejali - a ne za več kot za 10 minut.
   

7. 
   
   Voda je začela prodirati v hiše. Nekaj časa smo vodo prelivali v stranišča, a smo kmalu ugotovili, da voda ne odteka, ampak se skozi odtoke vrača nazaj v stanovanje, skupaj z naraslo podtalnico. Še prej pa smo vse, kar je vrednega, dvignili na stole, mize ali stopnišča. Zmanjkalo je elektrike, telefon je nehal delovati. Iz električnih vtičnic smo izklopili vse stroje. Kmalu smo se umaknili v višja nadstropja, saj smo se bali, da plavajoči hlodi prebijejo okna ali vrata. Sedaj smo lahko samo opazovali divji ples narave. Na sliki so plavajoči čebelji panji. Zdelo se je, da bodo čebele poginile, a kot se vidi iz spodnjih slik, sta dva panja čebel skoraj v celoti preživela.
   

8. 
   
   Višek poplav, fotografi z druge strani so izginili, poljščine so v glavnem klonile pod težo nanešenega materiala, zemlje in kamenja. Škarpe se ne vidi več, je pod vodo ali jo je delno porušil tok.
   

9. 
   
   Potopljen vrt in posoda za merjenje padavin. Z njo je Anton še pred uro izmeril 97 mm padavin, a ni pričakoval, da se bo posoda kmalu znašla sredi poplav.
   

10. 
    
    Samo še drevesa kljubujejo vodnemu toku.
    

11. 
    
    Okrog 11-e ure se je voda začela umikati. Sedaj smo šli pogledat, kaj je ostalo in kaj novega je s sabo prinesla voda. Odnesla je vse kar je bilo lesenega, plastičnega, tudi samokolnice, kolesa - prinesla pa je na kubike gramoza, upostošenje itn. Hiše nekaj metrov višje na bregu (glej zgornjo sliko) so pa ta dan preživele skoraj normalno. Očitno še premalo upoštevamo zakonitosti narave, čeprav za kaj takega ni potrebno veliko znanosti - najbrž potrebujemo boljše zakone in več osveščenosti. Kmetje izpred 100 let so dobro vedeli, da se hiša ne gradi v dolini ob vodotoku, razen seveda mlin ali žaga. Vsega se seveda ne da predvideti, dejavnikov je veliko - plazovi, poplave, veter, potresi.
    

12. 
    
    Vrt takoj po poplavi. V blatu se je našlo ribe, pijavke, mrtve slepce itn.
    

13. 
    
    Ubogi kužek Floki je med poplavo v strahu cvilil pod kozolcem na kupu slame, ki ga voda na srečo ni odnesla. Sedaj je z veseljem sprejel našo pomoč.
    

14. 
    
    Edina preživela kura v enem izmed kurnikov. Njeno stanje pove vse. Voda jim je porušila lesene prečke, kjer bi lahko preživele.
    

15. 
    
    Hiša Maroltovih je že drugič doživela zalitje kleti in bivalnih prostorov. Prve poplave je doživela leta 1954.
    

16. 
    
    Dvorišče kot ob Amazonki.
    

17. 
    
    Dežemer bo še služil svojemu namenu.
    

18. 
    
    Pogled na njivo takoj po poplavah. Letos pa kmetom ne bo potrebno pobirati pridelkov.
    

19. 
    
    Čebelji panj po poplavi, ostala dva je odneslo. Takoj po umiku vode, so se na veliko začudenje vseh, okrog panja pojavile redke čebele.
    

20. 
    
    Kako poplavne vode izkopljejo krompir.
    

21. 
    
    Kako otroci preživijo hudo uro? Tako, da se recimo zatečejo k igri. Blato nudi veliko ustvarjalnih možnosti. Ob takih razmerah tudi vedo, da so lahko umazani, da jih ne bomo kregali. Včasih jih je vredno posnemati.
    

22. 
    
    Prva (ali spodnja) slika pred poplavami, je narejena iz iste točke. Poplava je spodnesla dotrajano škarpo - bočna erozija, hkrati pa še velik del brega - rodovitno obdelovalno zemljo. Spodaj je slika istega dela obale pred poplavo.
    
    
    

23. 
    
    Večina čebel je očitno preživela v plavajočem panju - "Noetovi barki". Ali so se utegnile umakniti v del panja, ki je bil nad vodo?
    

24. 
    
    Naš - ARSO honorarni opazovalec Anton se očitno ne znajde prav dobro v lastni hiši. Kdo pa bi se?
    Razen gasilcev (velika hvala) - velika pomoč ob črpanju vode (a mulja na koncu se ne da črpati) - smo ostali sami, noben nam ni pomagal (dedek, babica in naša družina z otroki, bili smo na obisku in celo deževno noč bili v strahu, kaj bo). Bila je nedelja, ljudje so šli od maše, eni so bili po dopustih ...
    V resnici se je pri babici in dedku tradicionalno vsak mesec zvrstilo skoraj pol kraja (ljudi vseh svetovnih nazorov) na kavi, klepetu, ob babičinem šivalnem stroju, na zelenjavnem vrtu ..., sedaj pa slučajno ni bilo nobenega ...
    

25. 
    
    Breg reke dan potem.
    

26. 
    
    Breg reke dan potem - z druge strani.
    

27. 
    
    Po najhujšem smo otroke, iz bližnje vzpetine, prenesli nazaj v hišo. V zmedi, ob divjem naraščanju vode, smo jih raje pustili na bližnjem hribčku. Ali smo ravnali prav?
    

28. 
    
    Ob umikanju vode.
    

29. 
    
    Do kod je segala voda.
    

30. 
    
    Nekatere hiše so hudo poškodovane.
    

31. 
    
    Gasilci so se trudili rešiti breg pred nadaljnjo erozijo. Orodje smo gasilcem poiskali po bližnjem grmovju, saj je voda skoraj vse odplavila,
    

32. 
    
    Domačini so gasilcem ponudili, za pod zob, kar jim niso odnesle poplave. Veliko se s skromnim orodjem in v kratkem času ne da storiti, a že občutek, da v nesreči nisi sam, veliko pomeni.
    

33. 
    
    Otroci so našli mizo in stole nekaj ulic vstran od domačije. Določenih predmetov pa se ne bo nikoli našlo.
    

34. 
    
    Kure na "višjih položajih" ponavadi preživijo, enako je pri ljudeh.
    

    ---

35. 
    OPAŽANJA PO DESETIH DNEH
    
    Na območju poplav se je pojavilo precej kač, majhnih in velikih modrasov. Najdeš jih v travi, na drevesih itn. Očitno je voda naplavila kače in njihova gnezda iz bregov reke Sevnice v samo mesto Sevnica.
    
    

    ---

    Še žalostna zgodba preživelih kur. Kar ni vzela voda, je vzela lisica.
    
    Izvedeli smo tudi, da je nekoliko višje ob reki Sevnici odplavilo hidrološko postajo.
    
    Narasla Sevnična (Sevnica) je na vodomerni postaji Orešje odnesla vodomer in limnigraf.
    Povzeto po: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/porocilo_09_09_05.pdf
    Informacija o velikih pretokih rek med 21. in 23. avgustom 2005.
    

    ---

36. 
    Sanacija škarpe
    
    Dva meseca po poplavah se življenje počasi vrača v normalno stanje. Kužek Floki, ki je bil zelo prestrašen med poplavami, sedaj že upa do reke - v ozadju je obnovljeni del škarpe. Samo reko Sevnico so na tem delu tudi nekoliko poglobili.

Stanje 2023

Velika požrtvovalnost gasilcev, civilne zaščite, vojske in ostalih ob poplavah leta 2023 - reševanje otrok in ostalih pomoči potrebnih (vse pohvale). VIR slike: splet.
A KJE JE ZGRAJEN VRTEC?

Stanje 2023 - velike poplave po Sloveniji!
Kaj smo se naučili iz poplav 2005, 2007, 2010 ..., žal zelo malo!
Obveščanje je sedaj morebiti boljše kot 2005, tudi ekipe za pomoč so bolje pripravljene (civilna zaščita, gasilci, vojska, policija). A gradimo še zmeraj ob vodi (po 2005).
Leta 2007, ob katastrofi v Železnikih, smo tudi spraševali sodelavce na ARSO - zakaj ne dajo opozoril za nevarnost (evakuacijo) na splet in v ostale medije - nad Železniki so že namreč prožili zlovešči plazovi prihajajočega cunamija (veliko mrtvih). Odgovor je bil butalski, da bi z opozorili povzročili žrtve. No - po nekaj letih (še pod istim dir. S. Ž.) - smo le sprejeli sistem alarmiranja iz EU (na sistem se moramo še vsi navaditi, a deluje). To je bil eden zadnjih korakov naravoslovne stroke - a prostorsko planiranje se je ustavilo na napačnih standardih iz leta "1960", »idila ob vodi ...«

Slika iz zaslona (Svet na kanalu A - nanjo me je opozorila Marjetka) podaja ukrepe parlamenta ob enih od največjih poplav v Sloveniji (4.- 6. avg. 2023) v zadnjih nekaj 100 letih. Ozadje napisa je prav slikica poplav iz Sevnice 2005 (kako simbolično, še delno poplavljena sosedove hiše - kjer je nekoč živela duša mesteca ob Savi, rahločutna Maroltova Zofka).
Torej, že dolgo vemo - kaj se dogaja ob vodotokih, a urbanizem je ostal slep.
Po drugi svetovni vojni je urbanizem v Sloveniji padel zdaleč pod nivo prebivalcev Potočke zijalke. In ta norost še kar traja. Ko smo videli (tudi leta 2005 v Sevnici, Železniki 2007, ...), kaj se dogaja po dolinah, ob rekah, potokih, hudournikih, da so to področja namenjena razlivanju vode in NE gradnji hiš, tovarn, trgovin, zdravilišč, vrtcev, šol, univerz ..., še zmeraj dajemo soglasja za novogradnje ob vodotokih. Rekam smo še dodatno posekali pas gozda, ki jih je obdajal in erozija ob poplavah tako nemoteno odnaša plodovito zemljo ... Večina starih naselij, mestnih jeder, je tudi tokrat preživela brez večje škode (takrat so gradili naši predniki, ki so bili očitno pametnejši od nas - a v šolah nas še zmeraj učijo drugače ...).
Če že ne moremo sanirati vseh starih nespametnih gradbenih umestitev v prostor - dajmo vsaj novogradnje umestit izven dosega vodotokov in plazov, strehe pa naj bodo odporne na viharne vetrove! A smo že pozabili na nauk iz pravljice "Volk in trije prašički" - ko jih je mama poslala v svet, jim je svetovala: "Varen in trden dom si postavite!".
Ob zadnjih strašnih poplavah, toči, rušilnem vetru, plazovih in trpljenju ljudi, je čas za streznitev. IN - kaj bomo pisali čez 10 ali 20 let?

Foto in stran izdelal: ZORKO Vičar

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

Volk in trije prašički

Pravljica z dvema koncema.

Nekoč so živeli trije bratje prašički. Ko jih je mama poslala v svet, jim je svetovala: "Varen in trden dom si postavite!".

Prvi prašiček si je na hitro postavil hišo iz slame, potem pa se šel naprej zabavat. Drugi si je dal malce več dela s hišo iz šibja, a tudi on je bil hitro gotov in se pridružil prvemu pri lenarjenju. Tretji prašiček se je lotil solidne kamnite hiše. Seveda ni bila zgrajena čez noč. Brata sta ga vabila na zabavo, a ni imel časa. Zidal je počasi, solidno in si zgradil trden dom.

Potem je iz gozda prišel požrešen volk. Prašički so se zatekli vsak v svojo hišo. Prvemu je slamnato kočo volk podrl tako, da je malo močneje pihnil, in prašiček se je moral zateči k bratu v hišo iz šibja. A tudi to je volk z nekaj napora odpihnil. Brata sta se zatekla v zidano hišo tretjega prašička. Ne glede na to, koliko se je volk trudil in pihal, je hiša zdržala. Volk je splezal na dimnik in padel, prašički pa so ga odpeljali k zdravniku. In kot je v pravljicah običaj, so potem srečno in zadovoljno živeli do konca svojih dni.
Starejša različica pa pravi, da je volk padel skozi dimnik v lonec vrele vode in se skuhal. Malo manj usodni konec pa pravi, da je volk ves črn od saj zbežal v gozd in ni več nadlegoval prašičkov. Od treh prašičkov, pa je največ delal na vzdrževanju hiše ..., kateri prašiček že?
Kateri konec je bolj realističen - v naravi ni veliko možnosti, da bi volk in prašiček živela skupaj ..., kajti volk lovi prašičke za hrano. Kot tudi hiša in reka ne gresta skupaj ... A danes je vse dovoljeno, dokler se ne zgodi nesreča ...
Stare pravljice so vzgajale in učile za preživetje in mir, današnje pa gradijo iluzije, hiše in gradove iz peska ...
Vidimo se ob naslednjih poplavah, a upajmo, da te ne bodo ogrožale hiš, vrtcev, otrok in odraslih, ampak le kako njivo, travnik, ki si bo seveda opomogel.