ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid - življenje v vesolju

Življenje v vesolju


marsovci

Ali smo sami v vesolju, bivanjska stiska "razumnih" bitij, ali si sploh želimo srečanj z bitji drugih civilizacij?

marsovci marsovci

Podatki, ki pričajo sami po sebi (grobe ocene, velikostni red !!!!!):
 zgodovina_vesolja
Vir: W
* Starost vesolja, ocena (veliki pok) = 13.7*109 LET (vir:W)
* Vesolje se širi, Hubbleov zakon poda hitrosti oddaljenega objekta, galaksije: v = Ho*D (Ho = 71±4 (km/s)/Mpc = 2.3*10-18(m/s)/m )
* Število galaksij v vesolju = 130*109 (ocena preko HST slik)
* Število zvezd v naši galaksiji = 400*109
* Število zvezd v vesolju = 130*109*400*109 = 52*1021
radioaktivni_razpad
* Starost obljudene Zemlje, ocena = 4.567*109 LET, - kako določimo starost kameninam? Merjenje količine produktov razpadanja radioaktivnih elementov v mineralih (npr. urana -razpade na He in Pb, iz njunega razmerja lahko sklepamo na starost kamenine. Razpolovna doba je 4,5 milijarde let). Za različna obdobja se uporabljajo različne metode. Za mlajše od 45.000 let je v uporabi C14 izotop (razpolovni čas radioaktivnega ogljika znaša 5730 let, nastane C12).
* Starost življenja na Zemlji - fosilni ostanki iz arhaika kažejo na enocelične prokariontske organizme brez celičnega jedra, katerih razmnoževanje je potekalo nespolno z deljenjem celic. Obstoj teh organizmov je potrjen za obdobje pred 3,5 milijarde let, utegnili pa bi obstajati tudi že pred 3,8 milijarde let. Ta življenjska oblika je bila anaerobna – za življenje oziroma izdelovanje energije ni potrebovala (sicer skoraj neobstoječega) kisika. Šele kasneje, pred kake 3,46 milijarde let, se je namreč na zemeljskem obličju pojavila modrozelena alga, prvi organizem s sposobnostjo fotosinteze in torej izdelovanja kisika. Iz teh alg so nastali stromatoliti, ki so bili kasneje fosilizirani in jih je danes moč opazovati v zahodni Avstraliji (starost 3,4 milijarde let). Vir: W
* Starost človeka, ocena = 106 LET
* Starost naše vrste = 200 000 LET (Afrika, vir: W)
* Starost zgodovine, ocena (zavedanje samega sebe) = 104 LET
* Zavedanje velikosti vesolja = 102 LET
* Starost tehnologije potrebne za sprejemanje in oddajanje elektromagnetnih signalov (valov, od leta 1938) v vesolje = 70 LET
* Njabližja zvezda = 4 SV. LETA
* Ocena števila obljudenih planetov (osončij) = ??? (5 * 1015)
* Minimalna ocena trajanja komunikacije z drugimi bitji, grobo = več kot 100 LET (v 70 letih še nismo ujeli signala sorodnih bitij)
* Dolgoživost civilizacij = ??? (106 LET)
* Verjetnost, da sočasno biva sosrodna civilizacija v bližini = ??? (dr. Drake dobi vrednost 10 civilazij na [našo] galaksijo)
* Astroarheologija ne kaže obiskov Zemlje s strani galaktičnih civilizacij, to podaljša potencialno komunikacijo na milijone, če ne celo na milijarde let. * Mogoče so špekulacije s starimi religioznimi zapiski, današnjimi špekulacijami on NLP, krogih, a to ???????
* Spektroskopija zvezd kaže, da je elementov, ki tvorijo naše telo ( C, N, O, H, Fe, P, ... ) po vesolju povsod dovolj, torej potencialno življenje samo čaka, da vznikne.
* Še anekdota o iskanju življenja - ko so Rusi naredili premični samodejni labolatorij za detekcijo življnje na Marsu, se je eden izmed znanstvenikov, tik pred izstrelitvijo vprašal, kaj če bi ga testirali v kazahstanski puščavi - kaj mislite, kakšen je bil rezultat - da na Zemlji ni življenja (čeprav je puščava polna mikroorganizmov, semen, itn).
* Z mikrobi pa smo baje že začasno okužili Luno (na zastavi ZDA), ki tam tudi preživijo - torej že svinjamo po vesolju.
* Temeljnji problem so najbrž ustrezni pogoji za razvoj visokorazvitih oblik življenja (danes se zelo bojimo klimatskih sprememb, ki pa so odraz le minimalnih odstopanj od povprečij, so minimalne glede na ekstreme, ki vladajo v vesolju - meja med ugodnimi in neugodnimi pogoji za življenje je torej zelo ozka)!
* Brez novih spoznanj in tehnologije je življnje človeka obsojeno "zgolj" še na 4 milijarde let (takrat se bo Sonce napihnilo do Zemlje in bo na njej konec življenja), zdi se veliko časa, a?
* Optimizem vliva dejstvo, da življenje neotrudno naseljuje Zemljo že nekaj milijard let, seveda se vrste pojavljajo in izginjajo.
* Hegel je izjavil, da je človek največja napaka narave - kaj dodati k tej misli - morebiti to, da narava vse napake slej ko prej popravi.


Sklep - dr. Drake dobi vrednost 10 civilazij na [našo] galaksijo,
- druga ocena govori pa o številu planetov v celotnem Vesolju, podobnih Zemlji, to število je približno N = 5 * 1015. Ocena razdalja med njimi:
a3 = 4*Pi*Rves3/(3*N)
Rves=1010 sv. let
sv. leto = c*t = 3*105km/s * 365,25*24*3600s = 9,46 * 1012km = 9.460.730.472.580.800 metrov, oziroma 9,46 petametrov
1 pc = 3,26 sv. let

a = Rves*(4*Pi/(3*N))1/3 = x*105 sv. let
Povprečna razdalja med sonci je torej okrog 100 000 sv. let, velikost povprečne galaksije. Verjetnost, da so življenja na njih razvita v enakih fazah je majhna. To in bližina pa sta poglavitna za srečevanje vesoljskih civilizacij - NO IN !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

* Kdo daje smisel vesolju, temu svetu (če je to vprašanje sploh vmesno)?
Odgovorov je veliko, eden izmed njih (ADV) je tudi naslednji:
" Zdi se, da smo Ljudje le bežen trenutek v času Vesolja, tako neznatni, pa vendar, ko gledamo v zvezdno Nebo, gledamo milijarde let v preteklost in hkrati napovedujemo dogodke milijarde let v prihodnost, ko našega rodu morebiti več ne bo, ko se bomo vrnili nazaj med zvezdni prah* Ljudje marsičesa ne razumemo, se sprašujemo o smislu lastnega bivanja, se zavedamo ponavadi z grenkobo v srcu - svoje lastne minljivosti in končnosti, pa vendar se zdi, da ima vse smisel, še več, predrzno celo pomislimo, da Vesolje skozi Človeka osmišljuje samo sebe* Tudi če tega ne moremo dokazati, je ta misel, ta skrivnost, morebiti vredna Življenja* Bodimo Otroci, glejmo v Nebo*"

Življenje Sobca. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Sun

Nekaj pojmov:
  1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Eksobiologija
    Astrobiologija - Eksobiologija

    Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije. Ime izhaja iz grških besed astron - zvezda, bios - življenje in logos - dejstvo/znanost. Veda je znana tudi kot eksobiologija (grško ekso - zunanji) ali ksenobiologija (grško ksenos - tuj).

    Večja astrobiološka raziskovalna področja vsebujejo:
    * Kaj je življenje?
    * Kako se je življenje razvilo za Zemlji?
    * Kakšno vrsto okolja življenje tolerira?
    * Kako lahko določimo obstoj življenja na drugih planetih?

    Eksobiologija in ksenobiologija so izrazi, ki se pojavljajo tudi v znanstveni fantastiki, čeprav tovrstni izrazi se nanašajo na spekulativno biologijo nezemljanov. Ksenobiolog je ponavadi oseba oziroma zdravnik ali biolog, ki je specialist na področju fiziologije nezemeljskih organizmov in življenskih oblik.

    Astrobiologija je nastajajoče področje, katero rešuje pereča vprašanja (nastanek življenja drugod v Vesolju), prav tako tudi tehtna podlaga za znanstvene preiskave. Astrobiologija še ni opredeljena kot čista znanstvena disciplina v smislu fizike ali biologije, prej predstavlja skupino znanstvenikov iz različnih panog, ki skušajo odgovoriti na vprašanja o življenju z obravnavo širšega območja znanosti.

  2. Nikolaj Kuzanski (1401 - 11. avgust 1464), kardinal, v knjigi iz leta 1440 je zatrjeval, da se Zemlja obrača okrog osi in kroži okrog Sonca, da v vesolju ni nabenega »zgoraj« ali »spodaj«, da je svetovje brezmejno, da so zvezde druga sonca in priklepajo nase druge naseljene svetove.

    Giordano Bruno (546-550) omenja življenje na drugih svetovih (umorjen je bil zaradi verskih nasprotovanj in ne zaradi znanosti, v 20. stoletju so pomorili na milijone političnih "Brunov").

  3. V "Sanjah" je Johanes Kepler (1571-1630) opisal dogodivščine dečka od obiska pri Braheju na Hvenu do pripovedi modrega duha o deželi Levaniji. Pri tem je uporabil vse tedanje astronomsko znanje, da je vestno opisal razmere na Luni in pogled na nebo z Lune.

  4. +1972
    Izstrelili sondo Pioneer 10 s ploščo z vsebino za morebitno sporazumevanje z "razumnimi" bitji iz ostalih delov vesolja. Na plošči so označene smeri 14 pulzarjev z binarnimi oznakami njihovih frekvenc, glede na sevanje vodikovega atoma pri spremembi spina. Zmanjšanje frekvence bo mera za čas, ki bo potekel po izstrelitvi. Na plošči sta še Zemlja z Osončjem, Pioneerjeva pot ter moški in ženska v istem merilu kot sonda. Sonda je šla leta 1973 mimo Jupitra in leta 1983 mimo Plutona. Je prva, ki je zapustila Osončje. Oglej si angleški tekst.


  5. +1974
    Razlaga slike: Recimo, da smo bitja iz vesolja, iz kroglaste kopice M13 in iz Zemlje prejmemo zgornjo informacijo. Kaj nam hočejo ti navadni smrtniki, Zemljani povedati? Zgornje sporočilo je bilo odposlano iz Zemlje, leta 1974, v smeri kroglaste zvezden kopice M13. Med sprejemanjem še zmeraj največjega radijskega teleskopa Arecibo - je bilo hkrati poslano zgornje sporočilo (1's in 0's). Ta poskus komunikacije z izvenzemeljskimi bitji je bil bolj simbolne narave - človeštvo namreč redno na široko in naključno pošilja v Vesolje radijske in televizijske signale. Tudi če bi to sporočilo sprejeli v M 13, je le ta kopica tako daleč, da bomo "morali" čakati 50000 let na odgovor morebitnih civilizacij iz M 13. Seveda bi ta bitja morala zaznati in razumeti naše sporočilo. Sporočilo podaja preprosta dejstva o človeški civilizaciji in našem znanju: od leve proti desni so števila od 1 do 10, atoma vodika in ogljika, nekaj zanimivih in pomembnih molekul, DNA, opis človeka, osnove našega Sončnega sistema in osnove teleskopa, ki je poslal sporočilo. Nekaj raziskovalcev izvenzemeljske inteligence ravno "zdaj" sprejema mnoge osebe, ki lahko sodelujejo pri projektu iskanja, tako da vključujejo (vključujemo) lastne računalnike v raziskovalno mrežo.
    Glej tudi: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/

  6. http://en.wikipedia.org/wiki/Habitable_zone
    Naselitveno področje (habitable zone)


    Območje naselitvene cone neke zvezde je:
    Rnp = Rae(Lzve/Lson)1/2


    Rnp - srednja razdalja naselitvenega področja (cone) za zvezdo z izsevom Lzve,
    Širina je Rnp ± 0.2*ae
    Lson - 3.827×1026 W
    Štefan - Boltzmanova konstanta: s = 5.67 x 10-8 W/m2 K-4


    Zveza izhaja iz gostote energijskega toka (j) zvezd, ki mora biti okrog 1,4 W/m2.

    j = L/(4*p*R2)

    L = 4*R2*s*T4

    j = L/(4*p*R2) = s*T4


    Lson/(4*p*Rae2) = Lzve/(4*p*Rnp2)

    - iz zgornje zveze sledi: Rnp = Rae(Lzve/Lson)1/2
    Primer, zvezda s 25% izseva Sonca bo imela srednji del naselitvenega področja na razdalji okrog 0.50 ae od jedra, zvezda z dvakratnim izsevom Sonca pa na razdalji 1.4 ae.


  7. http://en.wikipedia.org/wiki/Drake_equation

    Dr Frank Drake (1930. ZDA, astronom, enačba civilizacij, ustanovitelj projekta SETI - Search for Extraterrestrial Inteligence).

    Dr Frank Drake, 1960/61 - Univerza v Kaliforniji, oceni število vesoljskih civilizacij, ki eksistirajo vzporedno z našo civilizacijo v naši galaksiji in bi morebiti z njimi lahko komunicirali:

        
N = R* x f_p x n_e x f_l x f_i x f_c x L 


    * R*  = 10/leto (10 zvezd se formira na leto v naši galaksiji)
    * f_p = 0.5 (polovica novih zvezd formira planete)
    * n_e = 2 (2 planeta na zvezdo sta primerna za razvoj življenja)
    * f_l = 1 (100% vsi planeti razvijejo življenje - se razvije)
    * f_i = 0.01 (1% jih razvije inteligentno življenje)
    * f_c = 0.01 (1% od teh razvije zmožnost komunikacije)
    * L  = 10,000 let (trajale bodo 10 000 let)

Drake dobi vrednost:
 N = 10 × 0.5 × 2 × 1 × 0.01 × 0.01 × 10,000 = 10.0

Torej skupaj bi naj bilo 10 civilizacij v naši galaksiji, ki
bi se morebiti lahko sporazumevale.
Problem so razdalje - 100 000 sv. let je premer naše galaksije,
gostota inteligentnih bitij pa je tako majhna, da je zelo mala verjetnost,
da se v obdobju razcveta zazanamo (hitrost elektromagnetnih valov je namreč
"samo" 300 000 km/s)
    Nastale so različne ocene, več informacij najdemo na:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Drake_equation

    R* = 10/leto, fp = 0.5, n_e = 2, f_l = 1, f_i = f_c = 0.01, and L = 50,000 years
    N = 10 × 0.5 × 2 × 1 × 0.01 × 0.01 × 50,000 = 50

    Optimistične ocene predvidevajo 10% takih civilizacij, ki so zmožne komunicirati, se širiti in preživeti 100, 000 let:

    R* = 20/leto, f_p = 0.1, n_e = 0.5, f_l = 1, f_i = 0.5, f_c = 0.1 in L = 100,000 let
    N = 20 × 0.1 × 0.5 × 1 × 0.5 × 0.1 × 100,000 = 5,000
    -----------------------------------------------
    Današnje ocene: 
        
N = R* x f_p x n_e x f_l x f_i x f_c x L 


    * R*  = 6/leto (10 zvezd se formira na leto v naši galaksiji)
    * f_p = 0.5 (polovica novih zvezd formira planete)
    * n_e = 2 (2 planeta na zvezdo sta primerna za razvoj življenja)
    * f_l = 0.1 do 0.33  (10 do 33% planetov razvije življenje)
    * f_i = 1*10-7 (0.00001% jih razvije inteligentno življenje)
    * f_c = 0.01 (1% od teh razvije zmožnost komunikacije)
    * L  = 420 let (trajale bodo 420 let), ali od leta 1938, to je 2007-1938 = 69 let


    R*  = 6/leto, f_p = 0.5, n_e = 2, f_l = 0.33, f_i = 1×10-7 , f_c = 0.01, in L = 69 let
    N = 6 × 0.5 × 2 × 0.33 × 1×10-7 × 0.01 × 69 = 1.3 ×10-7 = 0.0000001
    Gene Roddenberry in njegova enačba za TV fikcijo (kar neki, ker ni imel pri sebi Drakeove enačbe, si je izmislil spodnjo neumnost):

    Ff2 (MgE)-C1Ri1 x M = L/So
    Enačba je nenavadna, dr. Drake je takoj ugotovil nesmisel potence 1 (C1Ri1), enačba je bila narejena za TV nadaljevanko Star Trek.

  8. http://lea.hamradio.si/%7Es57uuu/seti/zgod.htm

    Kaj je to SETI?

    SETI je kratica za angleske besede 'Search for Extraterrestrial Inteligence', kar pomeni iskanje zunajzemeljske inteligence. Prvi poskusi segajo v sestdeseta leta prejsnjega stoletja, ko je Frank Drake v projektu 'ozma' prvic poskusal ujeti radijske signale morebitnih inteligentnih bitij izven nasega osoncja z anteno radioastronomskega observatorija v Green Banku v Zahodni Virginiji. V tistih letih je uradna akademska znanost na te stvari gledala rahlo postrani, saj so nekako bolj spominjale na sci-fi in ezoteriko, kot pa na resno znanost. V zadnjem desetletju dvajsetega stoletja pa je prislo do odkritij v astronomiji in biologiji, ki so vecino znanstvenikov prepricala, da je precej malo verjetno, da bi bili mi cisto sami v tem velikanskem vesolju, tako da je SETI danes povsem ugledna disciplina. Danes je v svetu vec organizacij in skupin, ki delujejo na podrocju SETI, n. pr. SETI League, SETI Institute, Harvard SETI, Columbus Optical SETI in mnogi drugi. Najbolj splosno znan je verjetno projekt skupine na univerzi Berkeley SETI@home, 'screen saver', ki medtem ko uporabnikov racunalnik nima drugega dela, analizira signale, ki jih je sprejel SETI sprejemnik v Arecibu. Tu je nekaj linkov na domace strani raznih SETI projektov.


    Kdo ali kaj je SETI League?

    (Translated from angleski original)

    SETI League je mednarodna zveza amaterskih in profesionalnih radijskih astronomov, radio amaterjev, mikrovalovnih eksperimentalcev in navdusencev za digitalno procesiranje signalov, ki so se zdruzili, da bi na sistematicen znanstven nacin iskali verodostojne dokaze obstoja inteligentnega zivljenja izven Zemlje.

    SETI League je bila ustanovljena leta 1994 kot neprofitna (ameriski drzavljani lahko clanarino in druge prispevke uveljavljajo kot davcno olajsavo) izobrazevalna in znanstvena organizacija, ki se financira iz prispevkov clanov in ima sedez v drzavi New Jersey, ZDA. Pisarne ima v mestu Little Ferry NJ, raziskovalni laboratorij pa v Cogan Station, PA. Maja 2000 je imela malo manj kot 1200 clanov v 59 drzavah in vseh 50 zveznih drzavah ZDA, in skoraj 100 privatnih radijskih teleskopov.

    SETI league je bila ustanovljena kot odgovor na ukinitev financiranja SETI programa pri NASA s strani ameriskega kongresa v oktobru 1993. Pred tem je NASA vzdrzevala skromen vendar kredibilen SETI program s sedezem pri NASA Ames Research Center, Mountain View CA. NASA je s tem programom zacela 12 oktobra 1992, na petstoto obletnico Kolumbovega prvega potovanja. Projekt je trosil desetinko procenta proracuna NASA, oziroma pet centov na leto na drzavljana ZDA. Z ukinitvijo tega programa je kongres primankljaj v zveznem proracunu zmanjsal za 0.0006%.

    Od prvih zacetkov v letu 1960 je teklo ze vec ducatov SETI programov. Od takrat je bilo sprejetih nekaj zanimivih mikrovalovnih signalov, ki so verjetno izvirali iz vesolja in jih ni bilo mogoce razloziti z do zdaj znanimi naravnimi pojavi. Dosedanji rezultati sicer niso prepricljivi, vendar pa so dobra spodbuda za nadalnje delo. SETI League je ena od skupin v svetu, ki si prizadevajo za privatizacijo SETI.

    Kratka zgodovina SETI 'Search for Extraterrestrial Inteligence'

    (Translated from Angleski original)

    Zbral Robert M. Oven (email rowen@InfoAve.Net)

    1959: Dr. Philip Morrison in Dr. Giuseppe Coconi v reviji Nature objavita prvi sodobni clanek o SETI, "Searching for Interstellar Communication" (Iskanje medzvezdnih komunikacij), ki omeni moznost uporabe mikrovalov za izvenzemeljske komunikacije.

    1960: Dr Frank Drake v observatoriju NRAO v Green Banku, Zahodna Virginija uporabi 28m anteno na valovni dolzini nevtralnega vodika 21cm (1420MHz) za prvi SETI projekt, imenovan 'projekt Ozma'

    1961: Dr. Robert Schwartz in Dr. Charles Towens predlagata opticni SETI na osnovi laserjev.

    1961: V observatoriju NRAO v Green Banku organizirajo prvo SETI konferenco, 'red delfina'. Dr. Drake na dnevni red postavi enacbo, ki jo danes poznamo pod imenom 'Drakova enacba', predstavlja pa kontroverzno statisticno metodo za oceno stevila naprednih tehnoloskih civilizacij v Rimski Cesti.

    1962:Potem, ko je vse svoje poklicno zivljenje preuceval Barnardovo zvezdo, Dr. Peter van de Kamp zakljuci, da lastno gibanje te zvezde najbolje razlozimo s prisotnostjo enega ali vec planetov. Vprasanje planetov Barnardove zvezde danes se vedno ni reseno.

    1966: Dr Carl Sagan in Dr. I.S. Shkolovskii napiseta knjigo "Intelligent Life in the Universe" (Inteligentno zivljeneje v vesolju)

    1971: Pri NASA projektna skupina "Project Cyclops" (projekt Kiklop) nacrtuje skupino 1000 radijskih teleskopov, ki bi lahko zaznala radijske signale, kakrsne oddajamo na Zemlji, na razdalji 1000 svetlobnih let. Zaradi visoke cene takrat ne pride do realizacije projekta.

    1971: Dr. Carl Sagan, Dr. Frank Drake in Dr. Phil Morrison se pridruzijo ruskim znanstvenikom na zdruzeni amerisko-ruski SETI konferenci v Bjurakanu v Armeniji, CCCP.

    1972: NASA objavi "Project Cyclops, A Design Study of a System for Detecting Extraterrestrial Inteligent Life" (Projekt Kiklop, studija sistema za detekcijo izvenzemeljskega inteligentnega zivljenja). Zanimanje je veliko, 10000 izvodov hitro poide.

    1972-1973: Izstrelijo sondi Pioneer 10 in 11, ki nosita plaketi s sporocilom o Zemlji, ki ju bosta sondi ponesli ven iz nasega osoncja.

    1973: Na Ohio State University zacnejo z vecjim SETI projektom na observatoriju 'Big Ear' (veliko uho) v Delawaru, Ohio [glej 1997]

    1974: Na radijskem teleskopu v Arecibu dokoncajo vecjo nadgradnjo, in Dr. Drake v vesolje odda zgodovinsko sporocilo.

    1977: Radijski teleskop Big Ear zazna slavni ozkopasovni signal "Wow!" iz ozvezdja Strelec.

    1977: Izstrelijo sondi Voyager 1 in 2, ki nosita pozlaceni plosci s slikami in zvoki Zemlje.

    1978: Dr. John Kraus izda prvo stevilko revije "Cosmic Search" (vesoljsko iskanje). V prvi in drugi stevilki izide vplivni clanek Dr. Sagana "The Quest for Extraterrestrial Intelligence" (iskanje zunajzemeljske inteligence). Revija neha izhajati po trinajstih stevilkah.

    1979: Dr. Carl Sagan, Dr. Bruce Murray in Dr. Louis Friedman ustanovijo The Planetary Society (planetarno drustvo)

    1979: Na observatoriju Hat Creek kalifornijske univerze Berkeley starta projekt SERENDIP I - "Search for Extraterrestrial Radio from Nearby Developed Populations" (iskanje zunajzemeljskih radijskih signalov bliznjih razvitih populacij)

    1981: Amandma Proxmire ukine podporo kongresa programu SETI pri NASA.

    1981: Mednarodna SETI konferenca v Talinu, CCCP. Ker je amandma Proxmire ameriskim znanstvenikom onemogocil udelezbo, na konferenco poslje svojo delegacijo Planetary Society.

    1981: Planetary Society zacne z mocnim lobiranjem, da bi NASA nadaljevala z iskanjem izvenzemeljskih signalov. Dr. Sagan, takratni predsednik Planetary Society preprica senatorja Proxmira, da neha z nasprotovanjem.

    1982: NASA zacne SETI program HRMS, "High Resolution Microwave Survey" (Mikrovalovni pregled velike locljivosti).

    1982: Na observatoriju Allegheny v Pittsburgu, Pensilvanija Dr. George Gatewood isce planete okrog drugih zvezd.

    1983: V arecibu testirajo "suitcase SETI" (SETI v kovcku) Dr. Paula Horowitza.

    1983: Mednarodna astronomska unija ustanovi komisijo 51, ki je zadolzena za bioastronomijo in SETI.

    1983: Dr. Samuel Gulkis in Dr. Thomas Kuiper na juzni polobli zacneta z iskanjem, osredotocenim na spektralne crte vodne pare, s pomocjo 64 meterske antene DSN v Avstraliji.

    1983: Dr Michael Papagiannis zacne izdajati "Bioastronomy News", uradno glasilo komisije 51 mednarodne astronomske unije.

    1983: Dr. Horowitz s pomocjo Planetary Society starta projekt "Sentinel" na 26 meterskem radijskem teleskopu v Harvardu, Massachusetts.

    1984: Ustanovljen je "SETI Institute", kot dom za raziskave na vseh podrocjih, ki zadevajo zivljenje v vesolju. V zacetku je aktivnosti podpirala NASA.

    1985: Na observatoriju Oak Ridge starta projekt META, "Mega-Channel Extraterrestrial Assay", (izvenzemeljski preizkus z milijoni kanalov) ki sprejema na 8.4 milijona kanalih sirine 50mHz. Projekt sponzorira reziser Steven Spielberg.

    1985: Robert Stephens v Kanadi zacne z iskanjem na radijskem observatoriju Hay River v severozahodnem teritoriju na valovni dolzini 21cm. Projekt leta 1987 dobi podporo The Planetary Society, vendar pa se konca leta 1988, ko observatorij zaradi pomanjkanja denarja zapro.

    1986: Kalifornijska univerza v Berkeleyu zacne program SERENDIP II.

    1988: The Planetary Society organizira srecanje na temo SETI v Torontu, Kanada.

    1988: Robert Stephens ustanovi SETI projekt TARGET, "Telescope Antenna Researching Galactic Extraterrestrial Transmissions" (raziskava izvenzemeljskih galakticnih oddaj s teleskopsko anteno) na radijskem observatoriju v Algonquinu. Program dela na 21cm od 1988 do 1991, ko zaprejo observatorij.

    1989: The Planetary Society prevzame izdajanje "Bioastronomy News" kot ene od svojih specialisticnih revij.

    1990: The Columbus Optical SETI (COSETI) observatorij, ki ga je razvil pionir opticnega seti (OSETI) Dr. Stuart A. Kinsley, postane prva raziskovalna ustanova za opticni SETI v severni Ameriki.

    1990: Pri Buenos Airesu v Argentini zacne delovati projekt META II. Podpira ga The Planetary Society.

    1992: Kalifornijska univerza Berkeley pozene SERENDIP III.

    1992: NASA zacne s HRMS opazovanji v observatoriju Barstow v Kaliforniji in na radijskem teleskopu v Arecibu na Puerto Ricu.

    1993: Dr. Kingsley organizira prvo OSETI konferenco, ki jo sponzorira The International Society for Optical Engineering (SPIE).

    1993: Ameriski kongres ukine financiranje projekta HRMS pri NASA.

    1994: Richar Factor osnuje The SETI League in imenuje Dr. Paula Schuha za izvrsnega direktorja. SETI League pozneje postane najvecji privatiziran SETI opazovalni program.

    1994: Izdajatelj Carl Helmers in urednik Larry Klaes osnujeta "SETIQuest magazine". Helmers je dobil inspiracijo za to od Dr. Kingsleya, s katerim ga je seznanil Klaes. Publikacija neha izhajati leta 1998, po sestnajstih stevilkah.

    1995: SETI League prvic sprejme 'charter memberships' (kvajpato?) Clanstvo je medtem naraslo na 1100 clanov v 56 drzavah

    1995: SETI Institute starta 'Project Phoenix', privatizirano nadaljevanje NASA HRMS usmerjenega iskanja s 64 metersko anteno radijskega teleskopa v Parkesu v Avstraliji, ki je najvecji radijski teleskop na juzni poobli. Opazovanja trajajo sest mesecev.

    1995: Na harvardskem radijskem teleskopu v Masachussetsu zacne z opazovanjem projekt "BETA", "the Billion-Channel Extraterrestrial Assay"

    1995: Dr. Michael Mayor in Dr. Dedier Queloz objavita odkritje planeta pri zvezdi 51 Pegaz B, kar je prvi planet, odkrit izven nasega osoncja. Do leta 1999 seznam eksoplanetov naraste preko dvajset.

    1996: Dr. Kingsley organizira drugo SPIE konferenco OSETI II.

    1996: SETI League s petimi postajami starta Projekt Argus. (leta 1999 je postaj ze 82, kar je verjetno vec kot je vseh ostalih radijskih teleskopov)

    1996: SETI League in SETI Institute skupaj izdata drugo izdajo projekta Kiklop.

    1996: The Planetary Society financira projekt SERENDIP IV pri UC Berkeley.

    1996: Potem, ko eno leto ne deluje zaradi nadgradnje, ki jo je financirala The Planetary Society, zmogljivejsi projekt META II ponovno zacne pregledovati nebo v Argentini.

    1996: SETI Institute ponovno pozene usmerjeno iskanje Project Phoenix v observatoriju NRAO v Green Banku.

    1996: Na svetovnem spletu starta projekt "Invitation to ETI". Do zdaj je vabilo izdalo ze 60 znastvenikov s podrocja SETI in stikov.

    1997: Na observatoriju Leuschner kalifornijske univerze Berkeley starta "Optical SETI Pulse Search", ki ga upravlja Dan Wertheimer.

    1997: Na 305 meterskem radijskem teleskopu v Arecibu montirajo SERENDIP IV. Ta lahko neprekinjeno sprejema, tudi ko teleskop uporabljajo za druge naloge.

    1997: Projekt Big Ear SETI vpisejo v Guinnesovo knjigo rekordov kot najdalje trajajoci SETI projekt. Ravno v tem casu zacnejo podirati teleskop "Big Ear", da bi naredili prostor za igrisce za golf. Konec projekta.

    1998: SETI establishment, kjer so pred tem prevladovali radijski astronomi, ki so dvomili v moznost opticnega iskanja, zacenja sprejemati OSETI. SETI Institute in The Planetary Society zdaj podpirata iskanje svetlobnih signalov.

    1998: Project Phoenix SETI Instituta nadaljuje usmerjeno iskanje v Arecibu.

    1998: Delovati zacne Harvard/Smithsonian OSETI program, ki ga vodi Dr Horowitz.

    1998: Na 64 meterskem radijskem teleskopu v Parkesu v Avstraliji starta projekt Juzni SERENDIP, ki uporablja sestavne dele berkeleyskega SERENDIP IV. Tudi ta je nacrtovan tako, da lahko deluje istocasno z drugimi opazovanji.

    1999: SETI@home, novi 'screen saver' program, ki izkorisca moc domacih racunalnikov pokaze moznost radikalnih sprememb v izvedbi programov bodocih SETI iskanj.

    Zahvala:


    Nazaj na osnovno SETI stran


  9. http://sl.wikipedia.org/wiki/Nezemljan

  10. http://sl.wikipedia.org/wiki/Fred_Hoyle
    Fred Hoyle (24.6. 1915 - 20.8. 2001 Anglija)
    V sodelovanju s Čandro Vikramasingom je razširjal teorijo, ki pojasnjuje, da je življenje nastalo zunaj v Vesolju in se s pomočjo panspermijev razširjalo po prostoru. Življenje je na Zemljo po tej teoriji prišlo s stalnim dotokom virusov preko kometov.

    Hoyle je s svojim neodobravanjem večkrat razvnel burne razprave. Med drugim je dvomil o verodostojnosti fosila praptiča, zaradi njegovega nasprotovanja v izbor Nobelove nagrade leta 1974 niso vključili Jocelyn Bell Burnellove za njeno delo pri odkritju pulzarjev.

    Skupaj z Burbidgom in Narlikarjem je leta 2000 s knjigo Drugačen pristop k kozmologiji: od statičnega Vesolja, preko prapoka do stvarnosti (A Different Approach to Cosmology: From a Static Universe through the Big Bang towards Reality) podprl teorijo lažnega mirujočega stanja. Delal je vse do svoje smrti.

  11. http://sl.wikipedia.org/wiki/Vesolje
    Razlogi za obstoj in smisel Vesolja

    Hawking je zapisal: »Človeku ne bi bilo treba reči, da je Bog zagnal vesolje tako, da teče na nek poljuben način, ki ga ne moremo razumeti. Moja teorija ne pravi ničesar o obstoju Boga - le to pravi, da se On ne more obnašati, kakor bi se mu zazdelo.« In še: »Čeprav znanost morda lahko reši vprašanje nastanka vesolja, pa ne zna odgovoriti na vprašanje: zakaj se vesolje sploh muči s svojim obstojem? Odgovora na to vprašanje ne poznam.« [Hawking 1994].

    Roger Penrose je izračunal verjetnost nastanka Vesolja, v katerem se razvije življenje, če je upošteval fizikalne količine. Presenetljiv rezultat 1/1010123 kaže na to, kako zelo zelo malo je verjetno, da je takšno Vesolje nastalo po naključju ali da se potika naokoli kar samo od sebe. Ta verjetnost je vključena na vseh nivojih, in tudi na nivoju planetov, ki seveda za pravilno in stabilno življenje potrebujejo posebne pogoje kot sta predvsem glavna zvezda in še kakšna luna. Kako majhna verjetnost je to vidimo, če primerjamo nekaj verjetnosti med seboj. Da bi papiga po naključju odtipkala Baskervillskega psa na tipkovnici je 'samo' 1/103000000. Verjetnost, da kvantne fluktuacije 'prevrnejo' pločevinko piva z ravne podlage je 1/101030. Verjetnost, ki jo je izračunal John Littlewood, da miš preživi en teden na površini Sonca je 1/101042 in verjetnost, da se znajdeš na Marsu je 1/101051. Po Penroseu se tako Vesolje ne potika kar tako naokoli. Pa tudi, če bi Kip Thorne šel nazaj v preteklost in ustrelil svojega dedka, je to še precej bolj verjetno od Penroseove verjetnosti, 1/101060. [Hawking 2002]

    Če na grobo ocenimo, lahko dobimo tudi število planetov v Vesolju, podobnih Zemlji, ki znaša približno 5 · 1015. Verjetnost, da so življenja na njih razvita v enakih fazah je majhna.





  12. Miller-Ureyev eksperiment iz leta 1953 (ZDA, University of Chicago) - simulacija nastanka življenja, osnovnih gradnikov (voda, metan, amoniak in vodik)
    Na koncu tedna sta dobila zanimive rezultate - 10-15% ogljika se veže v organske oblike. 2% C tvori aminokisline, 13 od 22 tvori proteine v celicah z glicinom na čelu. Formirani so bili tudi: sladkorji, lipidi in nukleinske kisline (kot so navzoči v DNA [DNK], RNA in ATP pri prisotnosti fosfatov). Skorajda vse aminokisline izkazujejo optično izomerijo (polarizirajo svetlobo) in tudi v tem primeru je bilo tako - kreirani so bili tako levosučni in desnosučni izomeri.

    Slika DNK (Dezoksi-ribonukleinska kislina) iz:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/ADN_animation.gif/180px-ADN_animation.gif
    Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je dolga molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih (z izjemo nekaterih virusov, ki imajo genetsko informacijo shranjeno v obliki molekule RNK). DNK skupaj z RNK spada med nukleinske (jedrne) kisline.
    http://en.wikipedia.org/wiki/Miller-Urey_experiment
    http://de.wikipedia.org/wiki/Miller-Urey-Experiment


    Bei einer Ausgangsmenge von 59.000 Mikromol CH4 entstehen[1]:

    Produkt Formel Ausbeute
    (Stoffmenge in µmol)    		 C-Atome Stoffmenge
    der C-Atome in µmol
    Ameisensäure H - COOH 2330 1 2330
    Glycin* H2N - CH2 - COOH 630 2 1260
    Glycolsäure HO - CH2 - COOH 560 2 1120
    Alanin* H3C - CH(NH2) - COOH 340 3 1020
    Milchsäure H3C - CH(OH) - COOH 310 3 930
    ß-Alanin H2N - CH2 - CH2 - COOH 150 3 450
    Essigsäure H3C - COOH 150 2 300
    Propionsäure H3C - CH2 - COOH 130 3 390
    Iminodiessigsäure HOOC - CH2 - NH - CH2 - COOH 55 4 220
    Sarcosin H3C - NH - CH2 - COOH 50 3 150
    ?-Amino-n-buttersäure H3C - CH2 - CH(NH2) - COOH 50 4 200
    ?-Hydroxy-n-buttersäure H3C - CH2 - CH(OH) - COOH 50 4 200
    Bernsteinsäure HOOC - CH2 - CH2 - COOH 40 4 160
    Harnstoff H2N - CO - NH2 20 1 20
    N-Methylharnstoff H2N - CO - NH - CH3 15 2 30
    3-Azaadipinsäure HOOC - CH2 - NH - CH2 - CH2 - COOH 15 5 75
    N-Methylalanin H3C - CH(NH - CH3) - COOH 10 4 40
    Glutaminsäure* HOOC - CH2 - CH2 - CH(NH2) - COOH 6 5 30
    Asparaginsäure* HOOC - CH2 - CH(NH2) - COOH 4 4 16
    ?-Aminoisobuttersäure H3C - C(CH3)(NH2) - COOH 1 4 4
     
    Summe:
    		 4916   8944
    dient dem Zeilenumbruch, bitte nicht entfernen



  13. Trije planeti ob rdeči pritlikavki Gliese 581

    planeti planeti
    Skupina astronomov Južnega evropskega observatorija (European Southern Observatory - LA SILLA) je odkrila morebiti Zemlji podoben planet (eden izmed treh pri zvetdi Gliese 581).

    Podatki:
    - 5 X masa Zemlje,
    - premer je 1,5 Zemljinega,
    - 20 sv. let dalec, v ozv. Tehtnice,
    - potuje okrog rdece pritlikave zvezde Gliese 581,
    - obhodni cas je samo 13 dni - hm,
    - oddaljenost od zvezde ae/14 (0.073 ae, ekscentričnost e = 0.28 ± 0.06 )
    - izsev 0.013 Sončevega (P, Lson = Lo = 3.827×1026 W)
    - naselitveno področje (sredina): Rnp = Rae(0.013Lson/Lson)1/2 = 0.11 ae
    - baje vsebuje H2O in ima primerno temperaturo za zivljenje (od 0 do 40°C)
    - po našem fiziku Jožefu Štefanu velja: j = L/(4*p*R2) = s*T4
    - ocenjena temperatura na planetu je (črno telo):
    T = ( L/(s*4*p*R2) )1/4 = ( 0.013*3.827*1026W/(5.67 * 10-8W/m2K-4*4*p*(0.073*150*109m)2) )1/4 = 276 K to je 3°C


    ------------------------------------------------------------------------------------
    - tezava glede zivljenja zna biti velika blizina zvezde, ceprav je rdeca pritlikavka, spekuliramo pa lahko

    Ce smo malo dramaticni - pritlikavke so zaradi usahle energije najbrz potencialna pokopalisca morebitnih civilizacij, zivljenja - cez milijarde let caka enaka "usoda" tudi nase Osoncje. No, tega ne bomo dramatizirali - cloveska vrsta je stara komaj kak milijon let, zgodovina pa nekaj tisoc let, vesolje nekoliko bolje poznamo "slabih" 100 let - v tem casu pa smo si ze zakuhali ekolosko bombo, ki je za obstoj nase vrste nevarnejsa od vecine nov in supernov.

    Pojasnilo iz APOD: Šibka nepomembna zvezda, ki je v središču tega posnetka neba je Gliese 581, oddaljena komaj 20 svetlobnih let v smeri ozvezdja Tehtnica. Astronomi zdaj poročajo o odkritju zanimivega sistema treh planetov, ki krožijo okoli Gliese 581. Eden od njih je med vsemi planeti, ki so jih dosedaj odkrili onkraj našega Osončja najbolj podoben naši Zemlji. Sama Gliese 581 ni Soncu podobna zvezda. Klasificirana je kot rdeča pritlikavka in je mnogo manjša in hladnejša od našega Sonca. Še vedno pa ima najmanjši planet, ki kroži okoli nje maso petkrat večjo od Zemeljske in premer, ki je okoli 1,5 krat večji od premera Zemlje. Ta super-Zemlja obkroži zvezdo vsakih 13 dni in je v primerjavi z razdaljo Zemlje od Sonca približno 14 krat bližje starševski zvezdi od naše Zemlje. Tako majhna oddaljenost planeta od hladne zvezde ima za posledico površinsko temperaturo, ki se v povprečju giblje med 0 in 40 stopinj Celzija. V tem območju pa bi morala biti voda v tekočem stanju kar uvršča planet v naselitveno območje rdeče spremenljivke.

    Glej tudi: http://en.wikipedia.org/wiki/Gliese_581_c
    ali http://www.solstation.com/stars/gl581.htm



  14. http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/druga_sonca.htm
    Uvod iz: http://www.kvarkadabra.net/ ...
    Smo v širnem vesolju ljudje sami ali pa je mogoče nekje daleč stran še kakšen planet, ki ima primerno toplo ozračje, raznolike kemijske spojine in širna morja, ki so potrebna za nastanek življenja? Na letošnji dan Zemlje je svet obšla novica o pomembnem astronomskem odkritju: okrog bližnje zvezde so opazili disk prahu, v katerem morda nastajajo planeti. Odkritje bo zelo verjetno spremenilo naše razumevanje nastanka planetnih sistemov in skupaj z nedavnim odkritjem meteorita z Marsa, v katerem so mogoče sledi pradavnega življenja, prispevalo tudi drobno zrnce k sestavljanju pogače odgovora na vprašanje, ki človeštvo vznemirja že nekaj tisoč let: Ali smo v vesolju sami?

  15. http://instruct1.cit.cornell.edu/courses/astro101/lectures/lec35.htm

  16. http://instruct1.cit.cornell.edu/courses/astro101/astro101.htm The nature of the universe:
    Index to Lectures - links to each of the lectures, practice exams, and listing of weekly readings
    Interesting Astronomy Web Sites - at Cornell and around the world


  17. http://www.cs.csubak.edu/Physics/phys110/UniverseScale.html



















Povzel: Vičar Zorko