ŠENTVIŠKA ŠOLA ASTRONOMIJE

1. KOGA POSEBEJ VABIMO V ASTRONOMSKI KROŽEK?

   Astronomski krožek Gimnazije Šentvid je odprt predvsem za tiste, ki so pripravljeni ne le poslušati lepe zgodbe iz sveta astronomije, ampak tudi aktivno sodelovati pri delu:
   - opazovanjih,
   - astrofotografiji,
   - spektrografiji,
   - programiranju,
   - raziskovalnem delu, ...
   
   Vsekakor tudi zabave in samoironije ne manjka med našimi druženji - tisto kar pa je najpomembnejše, astronomija ni zgolj ozka veda, ampak interdisciplinarno povezuje med sabo skoraj vse znanstvene vede, ljudi, zgodovino, čas, prostor, je mati vseh ved - tudi šentviška šola astronomije vam nudi, poleg astronomije, še veščine iz:
   fizike, matematike, svetovnega spleta - interneta, informatike, programiranja, računalništva nasploh, optike, fotografije, filozofije, epistemologije, etimologije, rokodelstva, zgodovine, arheologije, novinarstva, geografije, strojništva, robotike, biologije, kemije, sveta medijev, itn.

2. KDAJ SE DOBIVAMO?

   Šentviški astronomi in krožkarji se dobivamo v observatoriju ali učilnici vsak ponedeljek od 19. do 21. ure, če opazujemo, pa podaljšamo krožek tudi do 22. ure, poleti do zgodnjih jutranjih ur. Ob lepem vremenu se posamezniki dogovorijo za opazovanja tudi za ostale dni v tednu.
   
   

3. KAKO IN KAJ DELAMO?

   Ob slabem vremenu potekajo predavanja, saj astronom potrebuje, poleg opazovanj, veliko znanj iz ostalih področij. Zelo radi tudi analiziramo, komentiramo astro-diapozitive, digitalne fotografije, katere so (smo) posneli člani krožka. Lepše posnetke objavimo v Spiki in na internetu. Ob lepih nočeh, ni nujno, da ob ponedeljkih, se odpravimo v observatorij na terasi šole, kjer stoji računalniško voden teleskop SC MEADE LX200 (25,4cm, f/10). Z njim se da tudi v primestnem okolju kvalitetno opazovati. Tudi klasična ali digitalna astrofotografija, kljub dolgim časom snemanja, v primestnem okolju, nudita začetnikom dovolj dobre in uporabne rezultate. Glej galerijo astronomskih posnetkov. Enako velja za delo s CCD kamero, s katero smo potrdili že kar nekaj nov in supernov. Glej potrditve SUPERNOV.
   
   

4. CILJI

   Novi člani spoznajo:
   uporabo računalniško vodenega teleskopa, osnove astronomije, koordinatne sisteme, ozvezdja, zvezde, planete, ostale objekte, osnove optike, ... Posegamo tudi na druga področja.
   Člani naj bi znali uporabljati:
   teleskop, zvezdne karte, efemeride, daljnogled, spektroskop, ...
   Starejši člani naj bi znali:
   posneti in opisati planete, Luno, Sonce, svetlejše Messierjeve objekte, večje kose neba, vešči bi naj bili tudi višje stopnje informatike (v astronomiji je informatika nujno potrebna), ...

5. RAZISKOVALNO DELO
   
   To je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog - glej tudi seznam raziskovalnih nalog - ki pa na koncu prinese ogromno dijaku, dijakinji in astronomiji.

Kje dijaku, dijakinji še lahko koristijo pridobljena znanja?

Dijakinja, dijak, ki res aktivno sodeluje pri delu krožka, pridobi širok spekter znanj in izkušenj, ki mu bodo zelo pomagale pri katerem koli naravoslovnem študiju. Vsaka raziskovalna naloga, vsak članek in vsaka objavljena fotografija, pomenijo zelo učinkovito, enostavno in poceni promocijo dijaka, dijakinje.

Končni rezultati astronomije so med drugimi tudi privlačne teorije in lepe slikice, vendar je bila in bo pot do njih garaška in polna odrekanj. To vam lahko potrdijo tudi raziskovalci iz naše šole. V krožek ste vabljeni vsi, ki vam ni žal neprespanih, vendar na nek način enkratnih, noči.
Čeprav se zdijo uspehi astronomije včasih zgolj naključni, pa vendar za vsakim odkritjem stojita trdo delo in veliko znanja, predvsem znanja naših predhodnikov. Le kaj je gnalo, kaj žene, vesolje, da je iz lastne snovi ustvarilo bitje, ki brklja po vesolju, brklja po snovi, iz katere je tudi samo nastalo?

Zgovorni in zanimivi so tudi odzivi javnosti na naše delo, nekateri so zbrani na naši domači strani.