V letu 2012 se je nabralo še več dokazov, ki pričajo, da eksplozije supernov tipa Ia naj ne bi bile tako uniformne, kot so menili doslej. Odkritje samo po sebi ne bi bilo tako revolucionarno, če ne bi prav te eksplozije zaradi teze o enaki začetni sproščemi energiji služile kot standardni svetilniki za določanje velikih razdalj v vesolju. Uporabili so jih tudi pri meritvah hitrosti širjenja vesolja, ko so ugotovili, da se le to širi vse bolj pospešeno. In prek te ugotovitve so v kozmologijo vpeljali takoimenovano temno energijo, ki naj bi s svojo odbojno silo to pospešeno širjenje povzročala. Na kocki je torej veliko pomembnih stvari, zato ni nič nenavadnega, da so kakršnekoli nove meritve v zvezi s to temo sprejete z velikim zanimanjem.
Zdaj se je med astrofiziki ustalilo mnenje,
da lahko pride do eksplozije supernove tipa Ia vsaj po dveh različnih poteh,
v obeh primerih v dvozvezdju. Obe možnosti sta pokazani na sliki.
Pri prvi, ki ji pravijo enkrat degeneriran model, sta v dvozvezdju
normalna zvezda in bela pritlikavka (degenerirana zvezda). Bela pritlikavka
krade svoji sosedi snov, ki se nabira na njej.
Ko skupna masa preseže
Chandrasekharjevo limito, se bela pritlikavka sesede
in eksplodira kot supernova.
Pri drugi možnosti, ki ji pravijo dvakrat degeneriran model,
pa dvozvezdje sestavljata dve beli pritlikavki (dve degenerirani zvezdi), ki se med obkrožanjem
po spiralni poti približujeta druga drugi in na koncu trčita, se zlijeta in eksplodirata kot
supernova, če je skupna masa obeh belih pritlikavk večja od Chandrasekharjeve limite.
Kako bo to vplivalo na že sprejete teorije in hipoteze, bo pokazala bližnja prihodnost.
®
NOVICE iz Spike - januar 2013 strani 15 - 16
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.