Letos mineva 30 let od spletne strani APOD
(Astronomy Picture of the Day) - astronomska slika dneva.
in ta stran je toliko stara kot naša domača stran - AKGŠ.
Leto 2025 je Mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije (IYQ). To posebno leto obeležuje 100-letnico
razvoja kvantne mehanike in bo posvečeno dejavnostim, ki bodo povečale ozaveščenost javnosti
o pomenu kvantne znanosti in njenih aplikacij.
Julija 1925 je Werner Heisenberg v revijo Zeitschrift für Physik oddal članek
z naslovom »On quantum-theoretical reinterpretation of kinematic and mechanical relationships«,
s čimer se je rodila moderna kvantna mehanika.
Čestitke za izjemne uspeh.
Člana Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana, David Štefe in
Klara Zakrajšek sta prejela zlato priznanje na 59. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (Murska Sobota,
19. maj 2025 - ZTKS) za nalogo Merjenje astronomske enote
z radijskim teleskopom. Mentorja sta bila dr. Andrej Lajovic in Klemen Blokar.
Letos Saturnovi prstani začasno, a očitno izginjajo ... :)
Cika je dobila novo obleko
Iz Poljske smo prejeli na novo naparjeno zrcalo (30 cm, f/5) naše Cike in slika je za kako magnitudi ali dve
svetlejša. Poteza je bila torej še kako smiselna.
In kaj so ujeli šentviški astronomi na zgornji sliki - spirala nad Šmarno goro je ....? Več sledi.
Letos (2025) je prav, da opozorimo na izjemno zanimivo
obletnico naše civilizacije, ki je povezana tako z našim koledarjem in seveda primarno z astronomijo.
Letos mineva 1700 let od nicejskega koncila, ki ga je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Nikeja
(potekal je od maja do konca julija).
Ena od pozitivnih posledic koncila je bila izdelava matematično-astronomskega
algoritma za izračun velike noči, ki je do dobra zmanjšal zmešnjave s koledarjem.
Ta (seveda v kontekstu časa pomanjkljiv) izračun je pripeljal tudi do reforme julijanskega koledarja
v gregorijanski koledar 1582,
ki še danes odlično služi svojemu namenu ( berite -
Sončeva ura - pot sence - pot do gregorijanskega koledarja ).
Takrat je recimo aleksandrijski škof moral letno izračunati datum velike noči in izračun pravočasno poslati
papežu v Rim, da lahko le-ta obvesti vse ostale Cerkve - občestva.
Vse ostale novice so pod prvo (1) novico - pod opisom eminentnega obdobja, oziroma obletnice - 30 let delovanja naše domače spletne
strani !!!
HTML (Hypertext Markup Language) jezik
je "latinica in latinščina ali lingua franca" digitalne informacijske dobe
DOMAČA STRAN AKGŠ DELUJE NEPREKINJENO ŽE OD LETA 1995 (2025 praznujemo torej 30 let delovanja)!
Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!
Trčenje spiralnih galaksij NGC 2207 in IC 2163 iz Webba in Hubbla - brez trka ni otroškega smrka.
Galaksije so tako lahko zavetje življenja in hkrati tudi, sploh med trki galaksij, ko se začasno in lokalno celo
entropija zmanjša, zaradi gravitacijskega nežnega mešanja in posledično krčenja plinov
in s tem rojstva novih zvezd, planetov, tudi porodnišnice
novega potencialnega življenja na planetih. Taka je tudi zgodovina našega Sončevega sistema, Zemlje, našega življenja v sicer
zelo mrzlem vesolju.
Tudi naše več desetletno delovanje v astronomskem krožku je bilo polno dinamike, konstruktivnih in
manj prijetnih trkov, zmanjšanja, večinoma pa povečanja entropije (nereda)
- a vse z namenom videti in vedeti več o vesolju in tako tudi o nas samih. Skozi astronomski krožek je
tako šlo več sto mladih radovednežev in vsak je bil zlata vreden. Kje že nastane zlato? "Med trki zvezd in na Šentvidu :)"
Poudarek je bil na astronomskih opazovanjih, astrofotografiji, objavah v reviji Spika (tudi v Preseku in drugod)
in astronomskih raziskovalnih nalogah ter na opazovalni
opremi (zvezdne karte, daljnogledi, teleskopi).
Generacije in navade se menjajo - največji preskok
sta naredila digitalizacija, internet in pozneje mobilni telefoni v navezavi z družbenimi omrežji.
Tako smo od leta 1989 doživeli vse stopnje razvoja modernega sveta, dobili smo celo svojo
državo (kmalu je nastalo okrog 20 astronomskih društev, opreme nismo več
rabili tihotapiti čez mejo iz Avstrije, Nemčije, Italije ... :)
najprej smo uporabljali slovenski teleskop AT140 (Newton), ki smo ga slučajno našli
v temnici (dragocena oprema naših predhodnikov, brez nje bi bil potek
šentviške astronomije popolnoma drugačen), slikali smo na filme, jih razvijali,
uporabljali smo šolsko temnico; leta 1993 je začela izhajati prva slovenska astronomska revija Spika
(urednik Bojan Kambič
je opravil in opravlja kolosalno delo;
kljub temu, da mu je država odtegnila pomoč in
da je svetovni splet huda konkurenca, je Bojan ohranil revijo Spiko,
brez katere si slovenske astronomije več ne znamo predstavljati), leta 1994 smo praktično
naredili nov šolski observatorij (bilo je vloženo ogromno dela) in vanj postavili nov računalniško vodeni teleskop MEADE LX200, 25cm, f/10,
go-to (izjemno) - kupili smo ga v ZDA;
leta 1995 smo se priklopili na svetovni splet (čarobno okno v svet, tudi v vesolje); leta 1999 smo končno kupili CCD kamero
ST7/SBIG, po letu 2000 se je počasi uveljavljala digitalna fotografija; leta 2014 sta Andrej in Klemen izdelala
radijski teleskop za 21,1 cm vodikovo črto; od leta 1991 je bilo izdelanih kar nekaj uspešnih raziskovalnih nalog;
obiskali so nas Nasini strokovnjaki
in celo dva astronavta delno slovenskih korenin Sunita Williams in Randy Bresnik ter Rebecca M. Bresnik (njeno
področje dela je tudi pravo v vesolju),
Dušan Petrač; domači predavatelji dr. Tomaž Zwitter,
dr. Andreja Gomboc, dr. Ivan Šprajc, Dr. Rok Roškar; že leta 1995 se nam pridružijo člani univerze za tretje življenjsko obdobje,
bilo je veliko ekskurzij po domovini, Evropi in 2x celo v ZDA, popolni Sončevi mrki (Madžarska 1999, Turčija 2006, ZDA 2017 in 2024);
2004 smo spletno prenašali prehod Venere čez Sonce, zelo odmevno; 2001 šentviški astronomi (Zorko Vičar, Peter Mihor, Mitja Šiška) ustanovimo
še Astronomsko društvo Vega - Ljubljana (zavetje bivših dijakov
in ostalih članov od drugod; leta 2008/09 sem bil aktivno vključen v Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009 ali IYA2009),
tako sem po čudežu in izjemni volji izpeljal lastno pobudo "Teleskop za vsako šolo"
(in to 400 let po Galileju, če ne v MLA2009, kdaj potem, večina slovenskih šol ima danes tako
prav imenitno astronomsko opremo in izkušnje se počasi nabirajo, nič se ne zgodi čez eno noč),
v MLA2009 so bili aktivno vključeni tudi krožkarji in bivši dijaki, ki so danes steber šentviške astronomije ...
Glede na povedano je bilo moje družinsko življenje večkrat v škripcih - a kot pravijo, brez trenja ni življenja.
Vsega našega bogatega početja in truda (odrekanj) se na da opisati v nekaj stavkih - zato
sledi
matrika linkov na spletne predstavitve astronomskega krožka v zadnjih 30 letih,
na spletne in ostale objave na
tematiko astronomije, s posebnim poudarkom na pomenu astronomije v šolah,
kot univerzalne povezovalne vede.
Spletna stran krožka nam tako omogoča, da vse naše delo, opazovanja, raziskovalne naloge, članke,
ekskurzije, javna opazovanja, druženja ... enostavno beležimo in so nam tako dotične informacije v trenutku dostopne zgolj na klik.
Zbrali smo tudi spomine krožkarjev, mentorjev (Ludvik Jevšenak, Robert Fonda, Andrej Mohar, Breda Zupančič, Pavel Kunaver, ...),
ki so delovali na šoli ali jo obiskovali pred mano. Nekateri so bili dijaki ali mentorji na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana,
ko sam še nisem bil rojen na ta prelep svet (recimo Ludvik Jevšenak, Pavel Kunaver ...).
Svetovni splet je izjemen privilegij našega časa, ki za našo skupino traja že 30 obhodov okrog Sonca :)
In bili smo zraven praktično od samega začetka - spletnih veščin smo učili dijake, javne ustanove, različna društva ...
Posebna zahvala Arnesu sledi pod matriko 5x6 = 30 (let) naše domače strani.
O formi in zamrznjenosti v času naše spletne strani, bi se dalo zelo kritično
spregovoriti. A najlepše in najbolj pametne punce nosijo skromna oblačila,
a bogato vsebino. Hvala ARNESu (Academic and Research Network of Slovenia) da nam že 30 let omogoča dostop do spleta.
Javni zavod
ARNES je nekaj najlepšega kar se je Sloveniji zgodilo na področju informatike
in tudi sicer na področju znanosti
in izobraževanja :)
That's them, Officer!
They've been peering in our windows
for years!
Policist, to so oni!
V naša okna so kukali
že leta!
Vir: splet
Tudi vesoljčki imajo svoje pravice in
ta šala je lahko nekoč del vesoljskega (kozmičnega) prava.
Zelo aktivno Sonce,
- 28. in 29. jun. 2025
Sonce 28. jun. 2025 v H-alfa svetlobi kaže izjemno aktivnost, izjemnje prominence,
filamenti, velika dinamika je bila opažena tudi 29. 6. 2025.
Smo še zmeraj blizu maksimalne Sončeve aktivnosti.
H-alfa teleskop Lunt 35 mm, posneto skozi okular (ZV, Jastrebci, Kog).
Leto 2025 je Mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije (IYQ),
- vesolje na veliki skali je neločljivo povezano s svetom kvantnih delcev, gradnikov narave, nas samih
Werner Heisenberg, Max Born, Erwin Schrödinger, Paul Dirac, Wolfgang Pauli, Louis de Broglie - očetje moderne kvantne mehanike.
Združeni narodi so 7. junija 2024 razglasili leto 2025 za Mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije (IYQ).
To posebno leto obeležuje 100-letnico razvoja kvantne mehanike in bo posvečeno dejavnostim,
ki bodo povečale ozaveščenost javnosti o pomenu kvantne znanosti in njenih aplikacij.
Leto 1925 je bilo ključno leto za kvantno mehaniko, kot jo poznamo danes.
Julija 1925 je Werner Heisenberg v revijo Zeitschrift für Physik oddal članek z naslovom
»On quantum-theoretical reinterpretation of kinematic and mechanical relationships /
O kvantno-teoretični reinterpretaciji kinematičnih in mehanskih odnosov«,
s čimer se je rodila moderna kvantna mehanika. Naslednje leto je Erwin Schrödinger,
ki je gradil na de Brogliejevi dualnosti valov in delcev ( λ = h/(mv) ), razvil valovno mehaniko (valovno enačbo),
kmalu pa je Max Born predstavil verjetnostno interpretacijo valovne funkcije.
Teorijo je še dodatno obogatil izključitveni princip Wolfganga Paulija in
Heisenbergov princip nedoločenosti, kar je na koncu privedlo do razvoja
relativistične kvantne mehanike s strani Diraca. Köbenhavnska interpretacija je
ustvarila verjetnostni okvir za razumevanje teorije. V preteklem stoletju
je kvantna mehanika utrla pot napredku v kvantni teoriji polja, računalništvu
in sodobnih tehnologijah.
To je kompleksen
proces, ki je privedel do razvoja kvantne mehanike in
potencialno vodi do novih prebojev sredi zahtevnih konceptualnih interpretacij,
kot jih recimo vidimo na področju umetne inteligence, kvantnih računalnikov
ali v kvantni prepletenosti - teleportaciji.
Ti dosežki so torej tlakovali pot kvantni revoluciji, ki je preoblikovala naše razumevanje fizičnega
in posredno duhovnega sveta.
Še beseda o Heisenbergovem načelu nedoločenosti.
Če želiš natančno vedeti, kje se elektron nahaja (precizno pozicijo lege X), moraš "pogledati" elektron
z zelo natančnim orodjem, kar pomeni, da moraš uporabljati svetlobo kratkih valovnih dolžin (ali delce z zelo
kratkimi valovnimi dolžinami λk). A kratkovalovna svetloba (energija fotona je E = hν = hc/λ)
bo zelo motila elektron in ga bo zagotovo premaknila (mu spremenila hitrost),
zato
ne boš mogel točno poznati njegove hitrosti (oz gibalne količine p = mv).
Če pa želiš natančno izmeriti hitrost (gibalno količino p) elektrona, moraš uporabiti svetlobo dolgih valovnih dolžin
λd, ki ne vplivajo zelo na elektron. Toda, s tem, da uporabljamo dolge valove, ne bomo mogli
točno določiti pozicije (X) elektrona (ločljivost take metode iskanja lege je namreč odvisna od valovne dolžine λ).
Heisenbergovo načelo nedoločenosti je kar produkt nedoločenosti gibalne količine (Δp) in nedoločenosti lege (Δx)
nekega kvantnega delca. Po nekoliko daljšem razmisleku pridemo do končnega izraza za kvantno nedoločenost:
ΔpΔx ≥ h/(4π)
Kjer je h Planckova konstanta in znaša h ≈ 6.626070×10-34 J·s = 4.135667696...×10-15 eV·Hz-1.
Še opomba - mednarodni kvantni dan [World Quantum Day] od leta 2022 obeležujemo 14. aprila,
to je sklicevanje na zaokrožene prve številke Planckove konstante 4,14...×10-15 eV·Hz-1.
Heisenbergovo načelo nedoločenosti
ΔpΔx ≥ h/(4π) je tako kar v temeljih spremenilo pogled na svet (nekateri so se ga
razveselili – da ni vse določeno – drugi ga niso nikoli sprejeli, ker nam nedoločenost postavlja omejitve;
"kdo pa si želi omejitev, znanstveniki najmanj - a vendar so temelj našega tehnološkega sveta!").
Veliko je bilo torej nasprotovanj, saj to načelo nasprotuje determinističnim dogmam stare
klasične fizike (ko smo še upali, da bomo nekoč lahko vse natančno izmerili, izračunali,
napovedali v naprej – a temu nikoli ne bo tako; nekateri so v tem videli konec fizike,
drugi šele pravi začetek). Začelo se je obdobje verjetnostnega pristopa k kvantni fiziki
in postavilo mejo eksperimentalni natančnosti. Ta korak, zgolj verjetnostni opis sveta
atomskih delcev, je Einstein videl le kot začasno rešitev – njegov argument je bil:
»Bog je morda prebrisan, vendar ni zloben.«.
Maxu Bornu pa je napisal, da je zagotovo prepričan,
da on (Bog) ne kocka. N. Bohr pa mu je odvrnil, da naj vendar ne ukazuje Bogu. No – (skoraj)
vsi so se sklicevali na Boga ... in vsak je verjel, da je na njegovi strani. Tudi, če ima
Einstein prav (da v ozadju ni kockanja), nam to nič ne pomaga pri opisu, meritvah sveta –
zmeraj nas bo spremljala nedoločenost lege in gibalne količine. V astronomiji (v svetu velikih
teles) nam postavlja omejitve tako hitrost svetlobe (opazujemo lahko le končno vidno obzorje
vesolja, od koder nas je še dohitela svetloba iz preteklosti), kot tudi ločljivost samih inštrumentov,
tudi zaradi uklona svetlobe ... Velja preprosta trditev - zmeraj le snov (recimo človek) gleda, opazuje
drugo snov - večinoma prejema odbito valovanje ali direktno izsevano valovanje od druge snovi – in valovanju se
lahko valovna dolžina premakne zaradi Dopplerja in gravitacijskega premika (tudi gravitacijskih
valov), na valovanje vpliva tudi vmesna snov, sipanje, uklon ... A tisto kar šteje, niso zgolj omejitve (recimo
načelo nedoločenosti, zgolj verjetnostna porazdelitev delcev v prostoru in času), šteje to,
da se zavedamo obnašanja snovi, valovanj, naštetih omejitev (a le te tudi nosijo s sabo tudi zelo
dragocene informacije), in da iz »nepopolnega« sveta potegnemo čim več koristnih informacij
pri iskanju resnice o nas in svetu. In že do sedaj smo bili nepričakovano zelo, zelo uspešni
(a čaka nas še ogromno presenečenj) – in prav je, da se to res imenitno in prigarano znanje
prenese na mlade – tudi preko šol (da se nit vedenj in radovednosti iz preteklosti v bodočnost
ne prekine – kot se je žal že večkrat prekinila po svetu in tudi v Sloveniji).
Obstaja luštna šala na tematiko principa nedoločenosti
gibalne količine in lege. Takole "se je zgodilo".
Bohr s "pametnim" mobilcem telefonira Heisenbergu, ki ravno drvi z avtom
v službo. Bohr ga poheca, da je na sledi njegovemu telefonu in mu tako pove njegovo natančno prekoračitev hitrosti.
A Heisenberg se odzove kot pravi fizik: "U, sedaj ko si mi povedal, kako hitro se peljem, pa ne vem kje sem, čisto sem zgubljen!"
De Brogliju se je ideja porodila zaradi kvantizacije energijskih nivojev atomov
(slika levo – ta model je danes večinoma presežen, je pa zgodovinsko zelo pomemben).
Desna slika pa prikazuje interferenčno sliko elektronov na dveh režah. De Broglie
je vplival na Einsteina in Schrödinger pod tem vplivom zapiše diferencialno enačbo
za valove povezane z delci in rodi se valovna funkcija lege delca v času in prostoru.
Fiziki se pogosto pošalijo glede
principa nedoločenosti, izrazitih motenj, ki jih povzročijo merjenja v kvantni mehaniki na merjen delec,
recimo pri interferenčnem poskusu, ko recimo elektrone,
ki jih uporabimo v interferenčnem poskusu na režah, radi primerjajo
"z mulci, ki se drugače obnašajo, če jih gledamo, kot če jih ne gledamo".
Noben proces v vesolju torej ni brez omejitev - limit - to nam sporoča tudi kvantana mehanika
(opisi, napovedi in merjenja
v svetu osnovnih gradnikov narave). Tudi meritve v vesolju so omejene s hitrostjo svetlobe, z razdaljo in
z ukrivljenostjo prostor-časa (z gravitacijo). In zagotovo nekaj podobnega velja
tudi za človeka, za vse njegove fizične in miselne napore, dejavnosti, koncepte.
Naj si gre za odnos do okolja, pretirana degradacija le tega je avtodestruktivna (tukaj so še genski
motilci, ki uničijo človekovo samopodobo, hormonsko ravnovesje in posledično delovanje možganov)
ali ko gre za grobo vpletanje politike, ideologij v življenje človeka
(tudi tukaj morata politika in religija spoznati svoje omejitve - meja so človekove pravice, ki imajo
temelje že v vsaj 2000 let starih duhovnih knjigah ...).
Omenimo še, da je W.
Heisenberg napisal imenitno knjigo "Del in celota" - pogovori v območju atomske fizike
(prevedla in izdala jo je Mohorjeva družba iz Celja, 1977, COBISS.SI-ID - 7722753 )
in to knjigo smo v osemdesetih letih 20. stoletja brali takrat vsi študentje fizike in še kdo,
ne glede na vzgojo ...
Vsekakor se moramo zavedati, da je vesolje na veliki skali neločljivo povezano s svetom kvantnih delcev
in z zakoni, ki veljajo med osnovnimi delci narave, to je med kvantnimi delci, ki tvorijo svet atomov, molekul,
tudi življenje.
Tako lahko govorimo o sosledju dogodkov: začetek vesolja, veliki pok,
širjenje vesolja - nastanek osnovnih delcev narave - življenje.
In hkrati nam ti naši modeli nakazujejo, razpirajo resnico,
da so nukleoni (protoni, nevtroni) in ostali osnovni gradniki sveta, elektroni, kvarki,
bozoni (gluoni, fotoni, Higgsov bozon ... - to so nosilci sil,
ki povezujejo fermione, recimo kvarke v protone in nevtrone,
le te pa v atomska jedra, v atome, molekule ...) nastali na začetku vesolja z velikim pokom.
In vse to so osnove razvitega življenja in sama srčika življenja je fotosinteza, ki je seveda kvantni pojav
par excellence.
Omenimo še poimenovanje "Božji delec",
okrog katerega se delno kaže stoletna kulturna napetost znotraj zahodne civilizacije, ki žal seže tudi v znanost.
Higgsov bozon poznamo tudi pod imenom "Božji delec"!
Nekateri zavračajo to ime, spet
drugi predlagajo prav nasprotno poimenovanje ("Totally Secular Particle" ali kar »Masson«).
Ime "Božji delec" mu je dodelila istoimenska knjiga 'Božji delec: če je vesolje odgovor,
kaj je vprašanje? (The God Particle: If the Universe is the Answer, What is the Question?)',
ameriškega fizika Leona Ledermana, ki pa je dejansko želel, da ga imenujemo »Preklet delec«
(Goddamn particle – zaradi težavnosti odkrivanja), a si je urednik izprosil ime "Božji delec".
Na Boga so se sklicevali tako Newton, Faraday, Maxwell, Einstein ... tako da tako poimenovanje
zagotovo dodatno poudari zagato, kako težko je doumeti ter opisati dogajanje v naravi in samo
sosledje dogodkov v vesolju.
Higgsov bozon zelo hitro razpade - v času 1 zeptosekunde v druge delce – in kdo je Higgsovemu
bozonu dal »maso - energijo« (otroško vprašanje ali tudi ne in v tem kontekstu poimenovanje »Božji delec«
simbolično nekaterim veliko pomeni, drugim pač ne)? A bistveno je, da se ga da detektirati in
razumeti!?
Higgsov bozon je torej nosilec polja ( fiziki so vsakemu polju pripisali delce,
ker si drugače ne znajo (znamo) predstavljati delovanja med delci – spomnimo se na podajanje žoge, ko silo prenaša žoga,
ko jo primemo ali odvržemo ...).
Higgsov bozon v zgodnjem vesolju pripravi kvarke do sodelovanja, jih upočasni (na manjšo hitrost
od svetlobne) in s tem gre del energije v maso (materijo). Morebiti ni odveč primerjava, da je
Higgsov bozon nekaj takega v svetu osnovnih delcev, kot je pri ljudeh želja po sodelovanju
(to željo sicer težko definiramo, a deluje) - da torej delujemo kot skupnost, kajti drugače
iz nas ne bi bilo praktično nič. Smo ljudje, ker sodelujemo (prenašamo in dopolnjujemo kulturne
pridobitve iz roda v rod – govor, pisano besedo, izročilo, hrepenenje po presežnem, znanje,
umetnost, miselne in ročne spretnosti ..., no danes tudi nemo gledanje v ekrane,
pa še nekatere manj krepostne vrline imamo, recimo napuh ...). Torej ne begamo
v prazno, ampak se ustavimo (ustavi nas »Higgsov« bozon sodelovanja), premislimo
in skupaj delamo naprej. Higgsov bozon je imel torej podobno vlogo na začetku vesolja
in to pri tvorbi materije. Higgsov bozon je v resnici zelo težko slikovito razložiti,
sploh če nam šola v programu ne ponudi opisa koncepta polj v naravi – zato je nekdanji
angleški minister za znanost William Waldegrave leta 1993 celo podelil nagrado profesorju
Davidu Millerju iz UCL za najboljšo laično razlago Higgsovega bozona. Profesor David Miller
pravi takole. "Higgsovo polje" ima to lastnost - da maso lahko razumemo kot merilo upora
proti gibanju (za manjšo hitrost od svetlobne). "Higgsovo polje" je prof. prikazal kot sobo
fizikov, ki med seboj živahno klepetajo. Soba je torej polna ljudi, v prostor pa vstopi nov
znanstvenik in vznemirja - z vsakim korakom privablja nove občudovalce in vsi močno sodelujejo,
debatirajo z njimi - podpisuje avtograme ... Množica se še kar zbira okrog znanega znanstvenika,
obkrožen z novimi oboževalci, se zato zmeraj težje premika po sobi - v tej analogiji pridobi maso
zaradi "polja" oboževalcev, pri čemer vsak oboževalec deluje kot en sam Higgsov bozon. A v sobo
vstopi še en znanstvenik – tako se pojavita dve množici okoli različnih znanstvenikov, ena velika
in ena majhna. Če torej v sobo vstopi manj priljubljen (uspešen ali manj retorično spreten)
znanstvenik, se zbere okrog njega le majhna množica, nihče ne prosi za pozornost.
Lažje se premika po sobi - po analogiji je njegova interakcija z bozoni manjša,
zato ima manjšo maso. Z uporabo dveh različnih metod odkrivanja so fiziki v CERN-u
(pospeševalnik protonov, to je hadronov: LHC - Large Hadron Collider) zaznali maso,
ki bi naj bila v območju Higgsovega bozona. Julija 2012 sta skupini sodelavcev
na detektorjih CMS in ATLAS neodvisno sporočili, da sta potrdili odkritje prej neznanega
bozona z maso med 125–127 GeV/c2, katerega lastnosti se s standardno deviacijo
5 sigma »ujemajo« s Higgsovom bozonom. Zato je večina raziskovalcev iz tega področja
prepričanih, da je Higgsov bozon odkrit!
K tem očetom kvantne mehanike
bi sam še dodal še dedke kvantne teorije:
*** Joseph von Fraunhofer (1787–1826) - odlično detektira temne absorpcijske črte v Sončevem spektru
,
*** Michaela Faradayja (1791 – 1867) - poveže svetlobo z elektromagnetnim valovanjem,
*** Slovenec Jožef Štefan (1835 – 1893) - odkrije zakon o toplotnem sevanju teles, kjer igra ključno vlogo
absolutna temperatura, izsevani valovi so elektromagnetno valovanje,
*** Štefanov učenec Ludwig Eduard Boltzmann (1844 – 1906) - poda kinematično sliko toplote in pravilno
definicijo porazdelitve delcev po energiji (E = mv2/2), kar pa poveže s temperaturo,
*** Max Planck (1858 – 1947) - po analogiji Boltzmanna poda
teoretični premislek o svetlobi, kot energijskih paketih (E = hν), ki jih seva recimo črno telo in
tako pravilno zapiše porazdelitev gostote toplotnega izseva po valovnih dolžinah za idealno črno telo pri dani
temperaturi,
*** Niels Henrik David Bohr (1885 – 1962) - prvi poda delujoči matematični orbitalni model spektra vodika (ki je danes presežen,
a je igral izjemno pomembno vlogo v razvoju kvantne mehanike) ,
*** Philipp Eduard Anton von Lenard (1862 - 1947) - razvil je posebno Lenardovo okensko cev, v bistvu rentgen,
njegova najpomembnejša ugotovitev je bila, da je energija žarkov v fotoelektričnem učinku neodvisna
od jakosti svetlobe (ampak le od frekvence),
*** Albert Einstein (1879 – 1955) - Lenardova opažanja, da je energija žarkov v fotoelektričnem učinku odvisna le od frekvence,
je Albert Einstein razložil kot kvantni učinek;
ta teorija je predvidevala, da bo graf energije katodnega žarka v odvisnosti od frekvence ravna črta z naklonom,
ki je enak Planckovi konstanti 'h' (
nekaj let pozneje se je izkazalo, da je tako, fotoelektrična kvantna teorija je bilo delo,
ki je dobilo veljavo in so ga splošno citirali šele, ko je Einstein prejel Nobelovo nagrado za fiziko leta 1921;
Lenard ni oporekal Einsteinovi razlagi fotoelektričnega učinka - sam je k temu tudi veliko prispeval).
Kako se je vse začelo - diskretni (črtasti) spektri atomov.
Sodobna spektroskopija se je v zahodnem svetu začela v 17. stoletju. Nove zasnove v optiki, zlasti prizme,
so omogočile sistematično opazovanje Sončevega spektra. Isaac Newton je prvi uporabil besedo spekter za
opis mavrice barv, ki se združujejo v belo svetlobo. V začetku 19. stoletja je Joseph von Fraunhofer
izvajal poskuse z disperzivnimi spektrometri (prizmami), ki so omogočili, da je spektroskopija postala natančnejša
in kvantitativna znanstvena tehnika. Od takrat je spektroskopija igrala in še naprej igra pomembno vlogo
v kemiji, fiziki in astronomiji. Joseph von Fraunhofer je opazoval in meril temne črte v sončnem spektru,
ki zdaj nosijo njegovo ime, čeprav jih je že prej opazil že Wollaston.
Wollaston jih
je videl le 7, medtem ko jih je Fraunhofer naštel 574, današnji fiziki pa približno 10.000.
Disperzíja ali razklon svetlobe (recimo na prizmi)
nastane zato, ker je hitrost svetlobe in s tem lomni količnik, recimo v
steklu, odvisen od valovne dolžine svetlobe (frekvence).
Različne valovne dolžine svetlobe se lomijo pod različnimi koti na prehodu v prizmo in iz nje.
Ta vrsta odvisnosti se imenuje tudi kromatična disperzija.
Zgoraj prikazana shema preprostega spektrografa (spektroskopa) na prizmo, ki režo, skozi katero vstopa ozek snop svetlobe s Sonca,
razkloni v mavrične barve (v spekter). Tam, kjer plinska atmosfera Sonca absorbira določene valovne dolžine svetlobe,
se že pri tako preprostem spektroskopu opazijo temnejše črte (maj svetla projekcija reže na zaslon).
Ta preprost spektroskop lahko naredite sami, sploh pa šole (v temnem prostosru odprete rahlo vrata - ozka špranja, kamor
pada svetloba, to svetlobo pa lahko v spekter razklonite s prizmo ali z uklonsko mrežico in vse skupaj
projecirate na belo podlago - papir, platno). Lahko pa seveda naredite heliostat.
Recimo, da valovne fronte svetlobe izhajajo iz točke.
V spodnjem za svetlobo delno prepustnem mediju (recimo voda, steklo) se valovne fronte širijo počasneje.
S tem se spremeni normalni vektor valovne fronte, ki ustreza lomu svetlobnega žarka.
Za lomni količnik svetlobe velja, da je hitrost "v" svetlobe v snovi
z lomnim količnikom n kar enaka: v = c/n. Kjer je c = 299 792 458 m/s hitrost svetlobe v vakuumu.
Za svetlobi velja torej lomni zakon:
n2/n1 = sin(?1)/sin(?2) = v1/v2
To je Snellov zakon (1621 ga odkrije Nizozemec Willebrord Snell van Royen).
Fraunhofer prikazuje spektroskop.
Med preskušanjem svojih prizem in raziskovanjem Sončevega spektra je leta 1814 odkril, po njem imenovane temne absorbcijske črte.
Že rahla nepravilnost v izdelavi prizme je toliko pokvarila ločljivost slike, da so se črte zabrisale. S tem se lahko morda pojasni,
da jih Newton pri svojih raziskavah svetlobe s prizmo ni opazil. Opazil pa jih je 12 let prej leta 1802 Wollaston, vendar jih
je videl le 7, medtem ko jih je Fraunhofer naštel 574, današnji fiziki pa približno 10.000. Fraunhofer ni ostal samo pri
opazovanju in štetju črt. Izmeril je lege najizrazitejših črt in jih leta 1817 označil s črkami od A do K. Te oznake veljajo
še danes. Določil je njihove valovne dolžine in pokazal, da se pojavijo vedno na istih mestih, če se jih gleda v neposredni
sončni svetlobi ali pa v odbiti svetlobi z Lune ali planetov. Pozneje je določil lege več 100 črt.
Njegove raziskave loma in razklona svetlobe so vodile k iznajdbi spektroskopa in razvoju spektroskopije. Tudi pri
tem se ni ustavil. Prizmo je postavil v gorišče daljnogleda, da bi preučil spektre zvezd. Ugotovil je, da imajo
tudi ti spektri temne črte, vendar premaknjene glede na Sončev spekter. S tem je že skoraj imel veliko odkritje,
ki pa se mu je izmuznilo. Izmuznilo se je tudi znanstvenemu svetu v celoti, saj se za njegova poročila o zadevi
ni nihče zmenil. Šele Kirchhoff je pol stoletja kasneje iz teh črt dal fizikom, kemikom in astronomom izredno
koristno orodje. Bunsen in Kirchhoff sta leta 1859 s spektrografom na prizmo odkrila, da so temne absorpcijske
črte iz Sončevega spektra enake emisijskim črtam, ki jih v spektrih zvezd podajajo povsem določeni kemični
elementi. Bunsen je pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte.
Fraunhofer je leta 1821 tudi prvi uporabil optično mrežico za razklon svetlobe. Prvo mrežico je izdelal
iz tankih napetih žičk položenih tesno skupaj. Od njegovih časov so mrežice že popolnoma nadomestile
prizmo v spektroskopiji. Zdaj jih urezujejo kot vrsto finih zarez v stekleno ali kovinsko ploščico.
Njegovo delo na tem področju sta nadaljevala Bunsen in Kirchhoff, ki sta utemeljila spektralno analizo.
Navkljub vsem dosežkom je Fraunhofer ostal za snobovski znanstveni svet le manjvredni tehnik in,
če se je že smel udeležiti znanstvenih srečanj, mu pravice do besede ali nastopa niso priznali.
Leta 1823 je postal član Akademije znanosti v Münchnu. Bil je predstojnik njenega oddelka za ohranjanje fizike.
Za svoje podjetje je leta 1820 izdelal tudi mikroskop. Izdelal je tedaj največji refraktor za novi observatorij
v Pulkovem. S svojimi instrumenti je pomagal leta 1837 Besslu in leta 1840 von Struveju pri merjenju
prvih zvezdnih paralaks. Z njegovim heliometrom je leta 1844 Bessel odkril nepravilnosti v gibanju Sirija A.
Snemanje Sončevega spektra s heliostatom in spektrometrom
Informativna dneva 16./17. februarja 2024 sta potekala ob lepem vremenu, tako
da so šentviški astronomi obiskovalcem lahko pokazali prekrasen spekter Sonca narejen s heliostatom - in to seveda v živo.
V H-alfa teleskopu pa je Sonce kazalo prav bogato aktivnost - veliko protuberanc, filamentov, peg ...
To je bila zelo dobra reklama za astronomijo, ki sta jo odlično izpeljala mentorja astronomskega krožka Andrej in Klemen.
Klemenova slika Sončevega spektra projiciranega na belo podlago (mizo), narejena z mobilnim telefonom, kaže na izjemno kvalitetno
izveden heliostat in spektroskop s tanko režo - 16. februar 2024.
Prekrasno se opazi natrijev dublet v spektru Sonca ("sodium doublet" - D1_Na = 589.592 nm, D2_Na = 588.995 nm) - desno v oranžnem delu.
Enako velja za vodikovo črto H - β označeno s črko F v modrem delu spektra, tudi črta železa v zelenem delu spektra označena s črko E ...
Še primerjalni spekter - splet.
Napredek pri razvoju heliostata (sedaj je bilo zrcalo heliostata pritrjeno na EQ6)
in samega spektroskopa kaže podobna vaja iz leta 2019:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno_2019.html
Razliko v kvaliteti kaže tudi spodnji posnetek spektra iz leta 2019.
Tabela najizrazitejših Fraunhoferjevih absorpcijskih črt posameznih elementov in širina.
Razlaga:To
medzvezdno nebo
se razprostira 4 stopinje po kar "prenatrpanih" zvezdnih poljih
proti ozvezdju Strelca - to je osrednji del Rimske ceste.
To je slika prvega pogleda, posneta z novim teleskopom na
NSF–DOE Vera C. Rubin Observatory.
Prikazane so svetle meglice in zvezdne kopice,
kot so recimo imenitni objekti
teleskopskega pregleda:
Messier 8 in,
Messier 20.
To obsežno območje nastajanja zvezd zaobjema razdalje večje kot sto svetlobnih letih,
objekt Messier 8 je znan tudi kot meglica Laguna.
Kar približno 4.000 svetlobnih let stran od nas leži meglica Laguna in
delno zastira izjemno kopico mladih, masivnih zvezd.
Njihovo intenzivno sevanje in sami zvezdni vetrovi napajajo
in vznemirjajo to izjemno "kozmično globoko laguno".
Priljubljeni vzdevek Messier 20 pa je meglica Trifid.
Razdeljen je na tri dele s temnimi medzvezdnimi prašnimi pasovi, žareči vodikov plin
meglice Trifid pa
daje prevladujočo rdečo barvo.
Toda kontrastni modri odtenki v barvitem
Trifidu so posledica prahu, ki odbija (sipa) zvezdno svetlobo - tudi naše nebo je modro zaradi sipanja
Sončeve svetlobe.Observatorij Vere Rubin
je obiskal območje Trifida in Lagune
in zajel vse slikovne podatke po delih v štirih nočeh (od 1. do 4. maja 2025).
Teleskop Vere Rubini je v polni ločljivosti ujel to veličastno
ozvezdje Strelca
preko senzorja s kar 84.000 slikovnih pik dolžine in 51.500 slikovnih pik višne.
To je največja digitalna kamera, kar jih je bilo kdajkoli izdelanih (velja za leto 2025),
tehta več kot 3 tone, meri 3 metre v dolžino in ima premer 1,6 metra.
Shema optike teleskopa Vere Rubin.
Za doseganje širokega vidnega polja je teleskop sestavljen iz treh ogledal.
Primarno ogledalo ima premer 8,4 metra in je izdelano iz enega kosa; v njem je tudi terciarno ogledalo
s premerom 5,0 metra, ki ga obdaja obroč okoli primarnega ogledala. Nad njim je sekundarno ogledalo
s premerom 3,4 metra.
Senzorsko polje kamere, poimenovano Legacy Survey of Space and Time (LSST) po prvotnem imenu teleskopa,
je sestavljeno iz 201 CCD senzorjev (vsak s 16 milijoni slikovnih pik), široko je 64 centimetrov in
vsebuje 3,2 milijarde slikovnih pik. Pred njim je korektor s tremi lečami. Največja leča ima premer
1,55 metra. V korektor je mogoče vstaviti različne barvne filtre za preučevanje specifičnih spektrov.
Kamera zajema slike v območju od bližnjega ultravijoličnega do bližnjega infrardečega sevanja z valovnimi
dolžinami od 0,3 do 1 mikrometra.
Približno krožno vidno polje, ki ga zajame kamera, meri približno deset kvadratnih stopinj (3,5 stopinje v premeru),
kar ji daje ločljivost 0,2 ločne sekunde. To je največja digitalna kamera, kar jih je bilo kdajkoli izdelanih (velja za leto 2025),
tehta več kot 3 tone, meri 3 metre v dolžino in ima premer 1,6 metra. Pričakuje se, da bo obdelala do 30 terabajtov
podatkov na noč in približno 6000 TB letno. To količino podatkov je mogoče učinkovito analizirati le s pomočjo
avtomatizirane obdelave podatkov. Kamera je bila nameščena marca 2025.
Optična zasnova observatorija Vera C. Rubin torej omogoča (tudi) zaradi velikosti svetlobnih elementov ločljivost 0,2 ločne sekunde,
ne pa teoretične difrakcijske (uklonske) meje (λ/D), ki je približno 0,02
ločne sekunde. Zasnova je taka zaradi večih dejavnikov, vključno z atmosferskimi pogoji opazovanja, potrebo po
širokem vidnem polju in stroškov izvedbe adaptivne optike za odpravo atmosferskih popačenj po celotnem vidnem polju.
Vera C. Rubin Observatory, prvotno Veliki sinoptični raziskovalni teleskop (LSST - Large Synoptic Survey Telescope),
je zrcalni teleskop z zelo velikim poljem, imenovanim po Veri Rubin, ki lahko v treh nočeh
fotografira celotno njemu dostopno nebo. Teleskop se nahaja na vrhu 2682 metrov visokega vrha El-Pein v Cerro PachA3n v severnem
Čilu.
V bližini se nahajajo še teleskopi: Gemini-South-Teleskop, SOAR, CTIO.
Observatorij Vere Rubin se od drugih teleskopov te velikosti razlikuje po zelo velikem vidnem polju - premera kar 3,5 °.
Za primerjavo, Luna in sonce imata premer približno 0,5° od Zemlje.
Direktor observatorija V. Rubin je Željko Ivezič. Operater je LSST Corporation, neprofitna organizacija s sedežem
v Tucsonu v Arizoni - ZDA. Financiranje zagotavljajo različne ameriške institucije,
kot sta Nacionalna znanstvena fundacija in Ministrstvo za energijo (vložek v projekt je bil do sedaj
cca 810 milijonov dolarjev).
Vera Florence Cooper Rubin
(1928 – 2016) je mati temne snovi - in seveda tudi njeni sodelavci.
Če bi bila vidna snov edina prisotna v galaksiji, bi se krivulja tangentne hitrosti v odvisnosti od
razdalje od masnega središča galaksije po maksimumu spustila proti desni strani navzdol
(črtkana krivulja).
A njena relativna ravnost (rdeča krivulja) kaže, ob predpostavki, da je naše razumevanje gravitacije pravilno,
da v galaksijah obstaja dodatna skrivnostna nevidna snov (t. i. temna snov, dark matter).
Znanstveni cilji "Vera C. Rubin Observatory"-ja
Glavni cilji študij so:
* Merjenje šibkega gravitacijskega lečenja za zaznavanje temne energije in temne snovi;
* Kartiranje majhnih objektov v Osončju, zlasti asteroidov blizu Zemlje in objektov Kuiperjevega pasu
ter pridobivanje podatkov, ki bodo analizirani s ameriškim sistemom Sentry.
Sistem zbira podatke o vseh objektih blizu Zemlje, z namenom izračuna in napovedi njihovih orbit in oceno verjetnosti trka z Zemljo.
* Opazovanje kratkoročnih dogodkov, kot so eksplozije nov in supernov;
* Kartiranje Rimske ceste.
V 10-letnem pregledu neba naj bi observatorij Rubin med drugim odkril do 20 milijard prej neznanih galaksij,
podobno število zvezd in do 5 milijonov asteroidov. Izbor slik bo Google objavil kot posodobljen zvezdni zemljevid.
Glede na računalniško simulacijo naj bi teleskop v nekaj letih odkril milijone prej neznanih objektov v Osončju,
vključno z velikim deležem asteroidov, ki so potencialno nevarni za Zemljo.
Zahod Sonca za Triglavom,
- 18.,19., 20., 21. junij 2025
To leto smo se dobili 4x in 18. ter 19. junija 2025 nam je uspelo ujeti
zaid Sonca za očakom Triglavom.
Prvič po mnogih letih, je bil Aljažev stolp izven snežnih zametov (vidno na eni izmed slik).
Kot zmeraj, je tak dogodek poln prelepih, epskih prizorov, različnih atmosferskih pojavov.
V soboto 21. jun. 2025 (prvi pomladni) sem se po 11 letih spet dobil z nekaterimi člani u3
na terasi Gimnazije Šentvid. Zahod Sonca so nam za 25 minut ugrabili oblaki.
A potem smo kar do 23. h opazovali s teleskopom Maksutov premera 10 cm (namizni Dobson)
opazovali pomladno in poletno nebo. Bilo je res spontano in prijetno.
Nada mi je naknadno napisala:
Dragi Zorko !
Zahvaljujem se za prijetno druženje in vašo požrtvovalnost, da ste nam omogočili opazovanje nočnega neba.
Meni je bil še poseben spominski večer, ker bi Sandi naslednji dan praznoval 77. rojstni dan.
Taka noč bi mu bila najlepše darilo. Tudi Jelka, Helena in Marko so bili navdušeni, kako se večer lepo iztekel.
Hvala za priloženo povezavo. Na hitro sem pregledala, zelo zanimivo poletno branje. Ne bo mi dolgčas.
Sem vesela, da me prištevate med ...
Vroče poletje bo hitro minilo, malo na Goričkem, en teden na morju, najlepše pa doma v hladni sobi.
Upam, da ostanemo na zvezi in vas lepo pozdravljam, Nada
Nisem vedel - res lep "slučaj", da smo se pred Sandijevim rojstnim dnevom
srečali pod zvezdami. Naš Sandi si tak večer tudi zasluži in tudi mi.
Pa drugo leto ponovimo.
Kako očitno se zazna Aljažev stolp na vrhu Triglava -
podnebne spremembe (segrevanje) so res očitne - 18. jun. 2025 (foto: ZV).
Astronomski krožek - ponazoritev polarne kape na Marsu, led iz CO2,
opazovanje sledi kozmičnih žarkov z difuzijsko meglično komoro
- 26. maj 2025
Klemen s prijatelji je postavil
difuzijsko meglično komoro na izopropanol za detekcijo visokoenergijskih kozmičnih delcev.
Hlajena je bodisi s tekočim dušikom ali suhim ledom CO2.
Tokrat smo uporabili suh led CO2.
Suhi led je ogljikov dioksid (CO2) v trdnem stanju (molekulski kristal)
pri temperaturi -79 °C.
Je brez vonja in okusa ter je bakterično statičen. Sublimira že pri -78,48 °C,
zato pri sobnih pogojih hitro »izginja«.
Komora (opazovanje sledi kozmičnih žarkov) je bila namenjena za naše starejše slušatelje U3 in za dijake astronomskega
krožka gimnazije Šentvid - Ljubljana.
Difuzijska meglična komora za detekcijo visokoenergijskih kozmičnih delcev, kozmičnih žarkov
(recimo alfa, beta žarki, itn - ionizirajo plin, na poti žarka tako pride
do kondenzacije, kar se kaže kot sled). Glej sliko s sledmi zgoraj.
Tako komoro smo izdelali že leta 2010.
Po koncu demonstracije (poskušali smo tudi z magnetom) smo se poigrali še
s suhim ledom CO2, ki recimo tvori tudi polarni kapi na Marsu.
Ogljikov dioksid (CO2) v trdnem stanju pri temperaturi -79 °C
(imenovan tudi suhi led) v skledi - in če bomo kdaj obiskali Mars in si bomo
v primerni obleki ogledali polarno kapo, bomo videli prav tak suhi led, ki ga
imamo tokrat v observatoriju v skledi.
Sublimacija suhega ledu (CO2) - pospešili smo jo z vrelo vodo.
Sublimiran suh led se spušča iz dlani - res izjemen prizor.
Potrebno je paziti na morebitne ozebline.
Navdušenje med sublimacijo - pospešili smo jo z vrelo vodo, ki smo jo nalili
v skledo z ogljikovim dioksidom (CO2) v trdnem stanju - temperatura ledu
je -79 °C ali manj.
Načrt difuzijske meglične komore za detekcijo visokoenergijskih kozmičnih delcev -
"Building a Cloud Chamber (Cosmic Ray Detector)".
Vir: https://www.amnh.org/exhibitions/einstein/educator-resources/building-a-cloud-chamber-cosmic-ray-detector
Primarni vir: http://w4.lns.cornell.edu/~adf4/cloud.html
Rabite torej akvarij, pod akvarij namestite posodo iz stiroporja s suhim ledom,
kamor namestite kovinsko ploščo, nanjo pa namestite karton s preleplenim črnim lepilnim trakom,
gor položite akvarij - spodaj ni stekla, na vrhu je pogrov, kamor v vato ali filc nalijete alkohol
izopropanol in lučko, ki sveti iz strani.
Izvedb takih komor je več - a so si vse podobne.
Zakaj alkohol?
Alkoholna para se lažje kondenzira okoli ionov,
ki jih ustvarja ionizirajoče sevanje (alkohol ima namreč nižjo temperaturu ledišča - tališča kot sama voda),
zaradi česar so sledi bolj vidne in lažje opazovane kot z vodno paro (ki je pri teh temperaturah večinoma že prešla v led).Dno komore je namreč treba ohladiti precej pod sobno temperaturo, na splošno kar pod -26 °C (-15 °F).
Tališče/ledišče izopropanola (C3H8O) je pri cca -89 °C.
Izopropanol (C3H8O).
Potrebni deli in material za difuzijsko meglično komoro za detekcijo visokoenergijskih kozmičnih delcev:
Majhen pravokoten akvarij s prostornino 7,5 litra (15 cm Š x 30 cm D x 15 cm V) s prozornim dnom .
Diaprojektor ali druga visokointenzivna luč
Kovinska plošča ali pokrov za akvarij, debeline od 0.8 mm do 1.6 mm
Kos tankega kartona (iz zvezka ali škatle za kosmiče) enake velikosti kot kovinska plošča
Črni lepilni trak
Trije kosi filca velikosti 30 x 30 cm, poljubne barve (na voljo v trgovinah z umetniškimi potrebščinami)
Škatla, ki se tesno prilega dnu akvarija, visoka približno 7,5 cm
Kos stiropora ali oblazinjenja, visok nekaj manj kot 7,5 cm
Lepilni trak
Prozorna silikonska tesnilna masa
340 ml 100 % čistega izopropilnega alkohola (preverite pri dobaviteljih kemikalij)
450 g suhega ledu, po možnosti narezanega na tanke rezine (debeline od 0,6 do 1,2 cm)
*** Oglej si video o izdelavi meglične komore za detekcijo kozmičnih žarkov (ena od možnosti):
https://www.youtube.com/watch?v=xky3f1aSkB8
Komentar - @sophiereeves1042
Čudovit poskus! Preizkusil sem ga in delovalo je brez kakršnih koli radioaktivnih virov ali podobnega,
kar zagotavlja več sledi in širši razpon. Nekaj ??nasvetov za tiste, ki imajo težave: suhi led lahko zdrži
približno 24 ur, preden sublimira za vsakih 2,5-4,5 kilograma. Poleg tega, čistejši kot je izopropilni alkohol
(jaz sem uporabil 99,9-odstotni popust na Amazonu), več delcev in svetlejših delcev boste videli.
Ugotovil sem tudi, da uporaba manjšega akvarija in opazovanje bolj omejenega prostora dobro deluje.
Pomaga tudi, če uporabite močno svetilko (moja je imela 250 lumnov LED) in jo usmerite neposredno
v akvarij, namesto da jo pustite stati na zunanji strani. Čudovit video! Hvala za deljenje posnetka.
Zlato priznanje za raz. nalogo, as. krožek
- 19. maj 2025
Čestitke za izjemne uspeh.
Člana Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana, David Štefe in
Klara Zakrajšek sta prejela zlato priznanje na 59. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (Murska Sobota,
19. maj 2025 - ZTKS) za nalogo Merjenje astronomske enote
z radijskim teleskopom. Mentorja sta bila dr. Andrej Lajovic in Klemen Blokar.
Kopija priznanja mentorju za zlato priznanje - 2025. Raziskovalca je v Murski Soboti spremljal
dr. Andrej Lajovic. Na krožku nam je slikovito predstavil naloge, zagovore in potek
srečanja.
Ta ponedeljek nas je obiskala tudi skupina gimnazijcev Gimnazije Bežigrad.
Pogovor je tudi tekel o Messierjevem maratonu - slabem vremenu.
Prav tako smo z mladim mentorjem, ki pripravlja tekmovalce astronomije za olimpijado,
načeli pogovor o zahtevnosti nalog na olimpijadah. Bil sem prijeto presenečen,
da na olimpijadah že delno vključujejo splošno teorijo relativnosti - gravitacijsko lečenje,
itn.
Ko se je stemnilo smo s prenovljeno Ciko (teleskop Dobson 30 cm, f/5) opazovali lepote pomladnega neba
in delno že poletne objekte (recimo planetarno meglico Obroček M57).
Astronomski krožek,
- 28. apr. 2025
Lanska jesen, zima, letošnja pomlad je bila precej naporna zame, tako
sem se tokrat po nekajtedenski odsotnosti spet vrnil na teraso gimnazije,
v astronomski observatorij (v našo rotundo). V tem času se je marsikaj dogajalo.
Najprej nas je pozdravila zahajajoča zelo, zelo mlada Luna - čudovit prizor v večerni zarji.
Cika je dobila novo obleko
Iz Poljske smo prejeli na novo naparjeno zrcalo (30 cm, f/5) naše Cike in slika je za kako magnitudi ali dve
svetlejša. Poteza je bila torej še kako smiselna.
To noč smo prenovljeno Ciko s pridom izkoristili in si ogledali pomladansko večerno nebo, mejna mag. je bila blizu
19,7.
Najprej smo si z menija prekrasnega večernega pomladnega zvezdnega nebesnega svoda
privoščili seveda zelo mlado Luno, tanek srp - krasen prizor,
Jupiter s progami in "Simonovimi" lunami je bil še zmeraj spodoben, enako Mars s polarnima kapama, ki kaže izrazito meno.
Sestre Plejade so zahajale, od Oriona se je bahala zgolj še Betelgeza, na vzhodu pa je Vega že
oznanjala - prihaja poletje. Voznik s Kapelo in Dvojčka sta se že zelo približala severozahodu,
Mars intenzivno beži vstran od Dvojčkov proti Raku, veličastni Lev pa kraljuje na zahodnem nebu.
Spika in Krokar pa na Jugu oznanjata pomlad, mogočni Volar pa se baha na jugovzhodu.
Na nebu dominira torej ARS - znameniti Pomladni trikotnik, ki ga tvorijo Arktur, Regul, Spika.
Sedaj se je začel lov na velike, milijone sv. let oddaljene, družine zvezd - torej na galaksije.
Najbolj nas je očaral znameniti par galaksij M81, M82 v Velikem medvedu
- tam smo se počutili skoraj, kot da bi bili kje
nad 1000 me n. v. Tudi galaksiji Vrtinec M51 in spremljevalka NGC 5195 (ali kdaj tudi M51b, ozvezdje Lovska psa),
sta bili iz Šentvida redko
tako očitni, kontrastni, kot nocoj. No tudi prenova Spike - ogledala - je najbrž naredila svoje.
Ogledali smo si še razsuti kopici M35, M44 in nato še čudovit Sombrero, to je galaksijo M104 v Devici (oddaljena
29,3 milijona sv. let) z znamenitem temnim pasom prahi na sredi (kot krof v negativu).
Potem smo se pomaknili v Leva, kjer smo poiskali galaksiji M65, M66 - potem še galaksije M105, M95, M96.
Nakar smo poskusili še srečo v Berenikinih kodrih, kjer mrgoli galaksij, a bile so že precej v kupoli
svetlobno onesnažene Ljubljane. Potem smo se vrnili v Velikega medveda in občudovali še
galaksijo M108 - in zraven megličko M97 imenovano tudi Sovica
(zaradi dveh temnejših dokaj simetričnih predelov, polsenc, ki spominjata na oči sove
v dokaj okrogli meglici).
Cika se je torej izkazala.
A zapihal je hladen veter in tako smo se umaknili v observatorij
in navrgli kar nekaj razmišljanj o AI in programiranju, o tragičnem vdoru ideologij, čiste politike v znanost,
o električnem mrku v Španiji in na Portugalskem, o zgodovini spleta (tudi o obletnici - 30 let naše domače strani),
o velikem pomenu ARNES-a, o prvih spletnih tehnologijah,
o imenitni Khamovi radijski oddaji Zanimivosti nočnega neba v sklopu oddaje Doživetja narave (Radiu Ognjišče),
kjer sta nastopila Klemen in Andrej ...
Zadržali smo se nekoliko predolgo, a to je čar astronomije.
In še slikica in pojasnilo za dejstvo - da Saturnovi prstani začasno, a očitno izginjajo ... :)
Pojasnilo:
Kje so Saturnova ušesa?
Galileju
pripisujejo zasluge kot prvi osebi, ki je leta 1610 videla
Saturnove prstane.
Med preizkušanjem teleskopa, ki ga je neodvisno izumilLipperhey Galileo ni vedel, kaj so, zato jih je poimenoval
"ušesa".
Skrivnost se je poglobila leta 1612, ko so Saturnova ušesa
skrivnostno izginila.
Danes natančno vemo, kaj se je zgodilo: z
zemeljske, perspektive so Saturnovi prstani postali
pretanki, da bi jih videli.
Ista drama se odvija vsakih 15 let, ker Saturn, tako kot Zemlja, doživlja
letne čase, ki jih povzroča nagib.
To pomeni, da se lahko Saturnov
ekvator in
prstani med kroženjem okoli Sonca opazno nagnejo proti Soncu in notranjemu
Osončju, zaradi česar so zlahka vidni, vendar se z drugih orbitalnih
lokacij skoraj ne bodo videli.
Predstavljena slika posneta iz
Brazilije v Braziliji
prikazuje sodobno različico tega zaporedja: zgornja slika, na kateri prevladujejo prstani, je bila posneta leta 2020, spodnja slika,
na kateri prstani niso vidni, pa je bila posneta v začetku leta 2025.
Vir: APOD
Nebesna spirala,
- 24. mar. 2025
Okoli 21. ure se je nad Evropo pojavil še ne prav dobro znan nebesni pojav.
Med opazovanjem vsem dobro znane Orionove meglice (M42) smo na severnem nebu opazili nenavaden pojav.
Na začetku je bil videti kot nekoliko svetlejši oblaček brez dobro definirane oblike. Nato se je začel
povečevati in se po nebu premikati od severa proti jugu mimo Velikega voza. Oblak se je širil in sčasoma
dobil svetlo središče simetrične, metuljaste oblike. Nato se je začel obračati okrog središča,
ki se je s tem začelo širiti v vedno večjo spiralo. Ko se je pojav večal, je dobil tudi nekoliko
modrikasto barvo. Med potovanjem po nebu se je spirala nekajkrat zavrtela ter se postopoma razpršila
in zbledela do nerazpoznavnosti.
Po začetnem začudenju so se kmalu začele pojavljati prve objave na internetu, kjer so ljudje s cele
Evrope poročali o dogodku, ki smo mu bili pravkar priča tudi sami. Izkazalo se je, da gre najverjetneje
za izpuh druge stopnje SpaceX-ove rakete Falcon 9. Ko stopnja opravi svoje delo, močno zavre,
da zniža svojo hitrost, nato pa pade proti Zemlji in zgori v atmosferi. Izpuh je najverjetneje
presežek goriva, ki ga stopnja iz varnostnih razlogov izvrže, preden razpade. Po eni teoriji
izpuščen plin zasveti zaradi vzbujanja z visokoenergijskimi delci, ki prihajajo s Sonca
(t.i. Sončev veter). Lahko bi rekli, da je v tem pogledu pojav nekoliko soroden severnemu siju.
Po drugi teoriji pa naj bi oblak nastal, ko izpuščeno gorivo zamrzne in kristalizira, Sonce
pa osvetli nastale kristale. Spiralna oblika je posledica počasnega vrtenja raketne stopnje med izpuščanjem plina.
Pojav je sicer po svetu bil opažen že nekajkrat. Več o pojavu si lahko preberete v
članku
na strani SpaceWeather.
Pojav smo uspeli v naglici tudi posneti z mobilnimi telefoni.
Prisotni: Martin, Andrej, Nastja, krožkarji
Zapisala in posnela:
Martin Gladović, Andrej Lajovic 24. 3. 2025
Lokacija: Observatorij Šentvid
V soboto, 29. marca 2025, dopoldan, ko Luna zakrije del Sončevega diska, bomo lahko (v primeru lepega vremena)
spet opazovali delni Sončev mrk z naših krajev.
V Sloveniji se mrk začne ob 11. uri in 38 minut, sredina mrka je ob 12. uri in 13 minut, konec pa ob 12. uri in 48 minut.
Ob največjem prekritju bo zakritega le 0,12 (12 odstotkov) Sončevega premera.
Obvezna je ustrezna zaščita oči z očali za varno opazovanje Sonca ali opazovanje preko projekcije na belo površino (platno, papir).
Če imate H-alfa teleskop - pa si lahko med delnim mrkom ogledate še protuberance, filamente ...
Nikakor ne gljete v teleskop ali daljnogled brez ustrenih filtrov na objektivih !!!
Delni Sončev mrk 29. marec 2025.
Slika: Shematični prikaz nastanka Sončevega mrka in smeri gibanj Lune,
površine Zemlje, kot pomoč pri oceni hitrosti potovanja sence mrka.
Pomlad prihaja,
- 19. mar. 2025
Jable s polji v kontrastu pomladi in zime v Alpah, Jene Marjetka, 19. mar. 2025.
Naša Sunita se vrača,
- 18. mar. 2025
Astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams in njen kolega Barry Wilmore
sta se po več kot devetih mesecih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji varno vrnila na Zemljo.
Že od začetka odprave sta vedno imela na voljo mesti v vesoljskem plovilu Crew-8 za odhod v sili.
Od 28. septembra pa sta imela rezervirana sedeža v Dragonu odprave Crew-9, ki jo je naposled varno pripeljal
domov. Po želji agencije bi se lahko vrnila kadar koli.
Pomoč ob "izstopu" iz pristajalne sonde - Sunita in Barry. 18 mar. 2025, na ladji ob obali Floride.
Ameriška astronavta Sunita Williams in Barry Wilmore sta se vrnila z vesoljsko ladjo
Crew Dragon podjetja SpaceX. V okviru odprave Crew-9 sta se vrnila še astronavt Nick Hague (Nasa)
in kozmonavt Aleksander Gorbunov (Roskozmos). Zmaj se je z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) odklopil
ob 6.05 po našem času. V morje v bližini Floride je padel ob 22.57.
Na postajo je prejšnji teden v drugem Crew Dragonu (Crew-10) prispela nova odprava, ki jo sestavljajo
Anne McClain in Nichole Ayers (Nasa), Japonec Takuja Oniši (Jaxa) in Kiril Peskov (Roskozmos).
Dolphins Welcome Sunita Williams & Crew Back to Earth | SpaceX Dragon - oglejte si posnetek.
Prisrčen pozdrav delfinov Suniti Williams & ostali posadki - spet doma na Zemlji | SpaceX Dragon.
Spremljal sem uspešno vrnitev astronavtov s Crew Dragon podjetja SpaceX - v bližini Floride (obiskali lani
po Sončevem mrku) in takoj so mi v oči padli delfini, ki so kar nekaj časa igrivo plavali
ob pristajalni sondi v morju. To so seveda opazili praktično vsi gledalci. Lepo - življenje je nastalo v oceanih.
Eden od komentarjev je bil:
Delfini so tako inteligentni, da vedo, kako zgodovinska in življenjsko pomembna je ta misija, in zato prisrčno
pozdravljajo vrnitev posadke 9 spet domov na Zemljo.
Astronomski krožek - Cika na naparevanju, opazovanja z 20 cm teleskopom,
- 3. mar. 2025
Planetarna
meglica Duh Jupitra (Ghost of Jupiter) - znan tudi kot NGC 3242, ki se nahaja približno 1400 svetlobnih
let stran v ozvezdju Hidre (Vodne kače).
Bila je jasna noč - prekrasno zimsko nebo s planeti in mlado Luno je kar vabilo v svoj čarobni objem.
Ker smo Ciko, njeno zrcalo 30 cm premera (f/5), poslali na Poljsko na ponovno naparevanje refleksne
parabolične površine
(15 let uporabe, smoga, prevažanj, temperaturnih raztezanj in krčenj ...
je pustilo kar nekaj sledi časa na odbojni površini zrcala),
smo tokrat opazovali na odru observatorija z 20 cm (f/5) Newtonom (zapuščina MLA2009 - bil sem član odbora,
oziroma takratne moje pobude Teleskop za vsako šolo). Odprtina na strehi, ki je bila leta 1994 narejena za teleskop MEADE
LX200 (Schmidt-Cassegrain), je bila za cev Newton (dober meter = 5x20 cm) komaj dovolj velika,
a je šlo (s precej večjo Ciko namreč opazujemo pred observatorijem).
Slike nebesnih objektov so bile nekoliko manjše, a pri istih okularjih enako svetle kot pri Ciki
30 cm premera, saj imata oba razmerje f/5 (za zaslonko obeh naprav velja razmerje f/D = 5) .
Privoščili smo si seveda Venero, Jupiter, Mars, M42, M1, M35, M44, M35, M81, M82,
planetarko Duh Jupitra - znan tudi kot NGC 3242, ki se nahaja približno 1400 svetlobnih
let stran v ozvezdju Hidre (Vodne kače).
Kdaj je torej dobro, da za opazovanja zamenjamo optično cev. Newton 20 cm (f/5) je zelo dober kompromis
med velikostjo in optično zmogljivostjo. Ta optična cev je vsekakor enostavno prenosljiva, lahka,
paše v vsak avto in je optično dovolj zmogljiva, da pokrije večino potreb
osnovnih astronomskih opazovanj. Sploh, če živimo daleč vstran od svetlobnega onesnaženja.
A tudi v mestu nas ne razočara. Priporočamo (v primeru zložljive cevi, je prenos
še toliko bolj enostaven).
To noč nas je obiskala tudi mama z radovednimi otroki in vsi so bili navdušeni nad teleskopskim
pogledom na planete,
Luno, zimsko nebo, meglice, kopice ... Kako lepo :)
Optična cev Newton, premer zrcala 20 cm, f/5 - zelo solidna izbira.
Stojalo pa je lahko skoraj poljubno (Dobson, nemška ekvatorialna montaža z goto) - kar vam bolj odgovarja.
Z nosilko izbirnega predmeta astronomija - OŠ Šentvid - smo se ta ponedeljek (17. feb. 2025) dogovorili
za astronomska opazovanja skupine 15 učenk, učencev.
Napoved vremena je bila dokaj obetavna - a žal se je tudi tokrat model ALADIN
zmotil in oblaki so tudi ob 20. h še pokrivali notranjost Slovenije - žal.
Pri napovedi vremena se tako kaže še zmeraj velika nemoč
termodinamike vremena. In tukaj nam nobena inteligenca ne pomaga, ker je zadaj
statistika na nivoju atomov in molekul, izjemen vpliv mnogih astronomskih dejavnikov, biologija Zemlje
in vsekakor preveč fizikalnih neznank za kaj več, kot bolj ali manj natančno
ugibanje stanja vremena za nekaj ur naprej ... Smo na nivoju verjetnosti in nič več.
A vseeno smo obisk popestrili s predstavitvijo optike, s teleskopom smo si ogledali
tabor na Šmarni gori pri različnih povečavah ...
Otroci so naredili tudi lokalni laserski 'show', nekatere so zanimale podrobnosti
o tirnicah teleskopov Hubble in Webb, o njunih dobrih in slabih plateh, potem so
med vprašanji zmeraj tudi zgodbe o črnih luknjah ...
Klemen pa je predstavil še znamenite obiskovalce našega observatorija
(Sunita Williams in Randy Bresnik, ter njune misije na ISS, tudi ga. Rebecco M. Bresnik ..., njihove podpise).
Ogledali smo si še nekaj astronomskih slik, ki smo jih posneli na Šentvidu. Andrej je predstavil še
risbe planetov, Sonca, ki so jih naredili naši krožkarji med opazovanji skozi teleskope.
Vidimo se spet spomladi (ko si bomo ogledali tudi aktivnost Sonca, prominence, filamente, pege,
morebiti kakšen izbruh),
učenci in prijazna mentorica pa so seveda vljudno vabljeni,
da nas lahko zmeraj obiščejo tudi ob ponedeljkih na krožku, ko jim čas to dopušča.
Učenci med predstavitvijo znamenitih astronavtov na Šentvidu.
"Laserski" človek levo.
Še kratka novička.
Ogledalo (premera 30 cm, f/5) naše Cike (teleskop Dobson) smo poslali na ponovno naparevanje na Poljsko.
Kaj bomo dobili nazaj?
Po 22. h smo se spet lotili umetne inteligence, ki nas je presenetila
z izjemno uporabnimi kodami (JS in C).
V spomin fiziku, dragemu Marjanu Divjaku,
- 24. jan. 2025
"Verba volant, scripta manent (Besede odletijo, napisano pa ostane)."
"(spoken) words fly away, written ones remain".
Od nas se je nepričakovano poslovil fizik Marjan Divjak (rodil se je 1954 v Preboldu).
Mag. Marjan Divjak se je na HMZ in ARSO do jan. 2020
aktivno ukvarjal z obrambo proti toči in posledično z vremenskimi radarji.
Nekaj poletnih sezon je bil član posadk za obrambo proti toči na radarskem centru
Žikarce pri Mariboru, kjer se je pobliže seznanil z radarsko tehniko (tja se je nekaj časa
vozil kar s kolesom).
Po ukinitvi obrambe proti toči je večino svojih moči usmeril v vremenske radarje.
Sedanja vremenska radarja na Lisci in Pasji ravni sta bila postavljena pod njegovim vodstvom.
Opravil je vse izpite na dodiplomskem študiju pedagoške fizike
na tedanji Fakulteti za naravoslovne in tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Diplomiral pa iz modeliranja fizike oblakov na Univerzi Nagoja na Japonskem.
Tako mu japonščina ni bila tuja - če se je kdo odpravljal na Japonsko,
mu je preventivno
pripravil listke z zapisi v pismenkah za komunikacijo z Japonci. In zapisi so bili zelo učinkoviti (je povedala Metka R. K.).
Na Japonskem je bival kar tri leta.
Imel je zelo širok spekter znanja, tudi izven meteorologije.
Stik s pedagoško fiziko in neke vrste filozofijo znanosti je ohranjal ves čas kot svoj hobi,
tudi v pokoju.
Izdal je nekaj odličnih knjig na tematiko matematike, fizike, astronomije, širšega pogleda
na ostale stroke in to v samozaložbi in na spletu.
Tisto kar krasi njegove fizikalno matematične opise realnosti,
je razumevanje fundamentov pojavnega sveta in povezovanje različnih ved v celoto - strinjala sva se,
da je torej končna sinteza različnih predmetov v celoto
tisto, kar manjka našim šolam na višjih stopnjah izobraževanja (proti koncu OŠ, srednje šole, študija).
In tukaj (v sintezi znanja in s tem v razumevanju
celote) sva se ujela,
me je Marjan našel cca leta
2000 (preko spleta, Spike, ostalih objav) in tako sva ostala povezana (čeprav že 5 let sodelavca) do
nenadnega odhoda 2025. Bila sva sodelavca, a večino časa v različnih sektorjih.
Sodelovala sva seveda strokovno. Torej - če hočeš verifikacijo radarskih padavin, rabiš
točkovne meritve padavin s strani opazovalcev, padavine iz pluviografov in pozneje s samodejnih postaj in
tukaj sva sodelovala, sta se najini poti strokovno srečevali.
Na podiplomskem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko
je magistriral iz radarske meteorologije. V strokovnem in tehničnem smislu je skupaj
z mlajšim sodelavcem Antonom Z.
pustil velik pečat v radarski meteorologiji v Sloveniji.
Iz japonskega obdobja je ohranil osredotočenost na vsebino dela
in zmeraj je bil nasprotnik dolgih nejasnih sestankov, poročil o delu
ali recimo opisov nalog za naslednje leto (letnih planov) ...
Tako tudi ni bil naklonjen stalnici naših javnih služb, to
je nenehnim reorganizacijam strokovnih oddelkov, agencij, ki večinoma niso krepile stroke - ampak so služile
le kadrovskim menjavam, spremenjenemu toku denarja, kadrov in vsekakor velikemu nezadovoljstvu -
kar seveda vodi v slab končni izplen. Vedno je ščitil depriviligirane.
Lahko bi tudi dejali, da njegov priimek ni bil slučajen - 'nomen est omen' - seveda povedano
v pozitivni konotaciji (no, vsi smo samo
ljudje in kdaj preveč kritični do soljudi). Tako je tudi večkrat ostro nasprotoval
nelogičnim potezam sodelavcev, vodstvu, vsem mogočim nestrokovnim neumnostim.
Ko so recimo napadali naš oddelek, ko so nas hoteli razgraditi, je ostro reagiral,
da nas niso priključili v x urad, kamor strokovno nismo spadali ...
Kje smo se tudi razhajali, recimo glede statusa
papirnatega arhiva, a smo dilemo razrešili v korist kulturne dediščine, kar je
trend tudi v razvitem svetu ...
Dober mesec dni nazaj sva z Marjanom izmenjala e-pošto glede obiska LIGO V ZDA 2024,
poslal sem mu članek (na njegovo prošnjo), voščila sva si še novo leto, tudi najinim družinam ... sledi najina zadnja
pošta 19. dec. 2024:
"Zorko,
najleps'a hvala za c'lanek LIGO. Tudi tebi in tvojim
z'elim vse najboljs'e v 2025.
Marjan".
Zadnje rokovanje pa je bilo na srečanju SMD, 17. dec. 2024.
Marjan je pred nami odlično skrival zdravstvene težave, zanje sem izvedel
slučajno pred kratkim od tretje osebe ..., na koncu se je vse skoncentriralo na žolčne kamne
in tozadevne nepotrebne, a usodne zaplete.
Videl sem njegovo veliko preobrazbo in
skupaj smo bili tudi na Daretovem pogrebu (sep. 2024), kjer sem opazil,
da so nas leta in sam kontekst srečanja, veliko bolj zbližala, kot je
to bilo še pred leti na ARSO ali HMZ
...
Bil je velik fizik, naravoslovec, človek, oče in mož - rojstvo hčerke ga je
zelo osrečilo. S kolegi s službe je obiskal tudi naš
šentviški observatorij. Sploh jih je zanimal naš radijski teleskop - samogradnja, lovljenje
signala, filter. Tako sta nas s Tonetom tudi povabila v radarski center na Pasji ravni.
V resnici sva si z Marjanom izmenjala ogromno e-pošte (le z malo
ljudmi sem izmenjal toliko strokovne in poljudne tematike).
Bil je moj samoumeven sogovornik in potem nenaden odhod ...
Bil je eden največjih promotorjev naravoslovja v Sloveniji - gojil je (kot smo že omenili)
celostni pogled na svet,
in v tem sva si bila podobna, zato se je tudi obračal name (v Slo. nas je malo
takih, ki iščemo sintezo - mnogi sicer berejo te in podobne vsebine,
da bi pa naju, nas nekaj, rec. na univerzi, na Zavodu RS za šolstvo, podprli, pa
je res malo verjetno - taka je pač zakonitost večine, spremembe so med nami
zelo počasne, se jih tudi bojimo; sploh pa je zmeraj manj izobražencev, ki si še želijo
učiti po naših žal zakonsko anarhično vodenih šolah ...).
Včasih sem imel občutek, da je Marjan prebral kar večino relevantne literature - impresivno.
Zelo dobro je poznal tudi zgodovino človeškega raziskovanja, naravoslovja.
Čutil sem tako njegovo veliko zadrego - izdajal je knjige v samozaložbi,
izdelal je svojo spletno stran:
https://www.diameter.si/ ...
Čutil sem, kar čutimo mnogi naravoslovci, da ni vedel,
kako bi vendar izboljšali dostop mladim do žlahtnega naravoslovja,
ki nam lajša življenje in hkrati ne greni naše mladosti, vsakdana ...
Zagotovo brez določenega napora, odrekanj sinteze naravoslovne misli ni moč spoznati,
a vendar bi boljši predmetnik, predavanja, gradiva lahko omogočili vsaj
zainteresiranemu delu populacije - sploh šolajoče.
Sam sem predlagal nov predmet v šolah, astronomijo, vsaj enoletni
program (Spika) ... On je to prebral in podal še svoj novi šolski
predmetnik, tudi metodiko ... Kje sva si bila kot dvojčka, kje sva se razhajala ...
Preko mojega nasveta je pred leti objavil tudi nekaj člankov v Spiki ...
Zelo se je zavedal ključne metode, da je videti in pomeriti pot do vedeti.
Pogled na svet človeških družbenih odnosov pa sva imela
večinoma zelo različen (najina otroška vzgoja je bila najbrž diametralno
nasprotna),
a o tem nikoli nisva izmenjala kakih zašiljenih misli. Še enkrat se je potrdilo, da naravoslovje ljudi povezuje
in to šteje.
Družila naju je torej moč naravoslovne misli, logike, lepota fizike, astronomije - a tudi nemoč,
kako zanič šolski sistem imamo, žal je našo šolo povozil čas, oz. impotentna
politika ... To kaže tudi beg kadrov iz šol.
Sam sem mnenja, da se največ humanizma skriva v razumevanju narave, vesolja,
v lepoti naravoslovne misli
in njenih pozitivnih posledicah, izjemnih tehnologijah, ki nam lajšajo vsakdanje življenje.
In verjamem, da bi se Marjan s tem strinjal.
Izmenjala sva tudi poglede na zamenjavo očesnih leč (23. apr. 2024) - on si je dal vgraditi
monofokalne in je bil izjemno zadovoljen. Marjan je namreč poznal moje velike težave z vidom ...
S tega sveta se je poslovilo že toliko 'mladih' znancev, znank, da sem že kar
precej zgubljen. Z odhodom bližnjega
se poslovi tudi del nas, našega socialnega kroga ...
Naša generacija se torej poslavlja (vsaj karierno)
in kdaj se zdi, da smo živeli zaman, a vendar je to usoda slehernika
in kaj dobrega, upam da smo le pustili na tem svetu ... Enako in tudi
zagotovo to velja za našega Marjana.
Kot smo mi živeli od verige dobrin prednikov, tako bodo mlajši, bodoče generacije
živele od zapuščine vseh nas.
Pogrešali bomo Marjanove pronicljive misli, humor, ideje in izjemno vztrajnost ...
Pred dobrim letom mi je Marjan napisal ( v e-pošti se je striktno
izogibal šumnikov, z opustitvijo bohoričice smo izgubili univerzalno pisavo,
enakega mnenja je bil tudi naš informatik P. Hitij):
" Zorko,
naletel sem na tvoje spletne zapise s spomini na osnovno solo.
Cudovito. Hvala. To nas spominja na naso osnovno solo. Lepi casi so bili,
lepo je, da jih ohranimo v spominih in zapiskih.
Marjan "
Od njega smo se poslovili na našem sinjem morju (29. 1. 2025). Foto: ZV.
Na pol poti iz Ljubljane do obale nas je neoliko stuširala ploha - ki smo jo seveda lahko spremljali
preko "Marjanovih" radarjev. Toliko simbolike!
A Marjan ostaja med nami, saj je njegovo vodilo bilo:
"Verba volant, scripta manent (Besede odletijo, napisano pa ostane)."
Marjan (stoji desno) na prednovoletnem srečanju SMD 17. dec. 2024 - ARSO.
Levo sta prof. Andrej Hočevar 94 let in njegova sošolka prognostičarka
Majda Vida (tudi 94 let). Marjan je bil zelo spoštljiv do
starejših kolegov. Cenil je trud ljudi, ki so želeli kaj premakniti na bolje.
22. dec. 2014 so nas obiskali kolegi iz Urada za meteorologijo (Sektor za daljinske meritve):
Tone Z., Marjan Divjak (z očali na sredi) in vzdrževalec ter konstruktor radarjev g. Rudi Vran (z očali, stoji na desni;
kot zanimivost, v mladosti je Rudi izdelal lasten teleskop, tudi zrcalo je zbrusil sam ...).
Po pripovedovanju Toneta, je Rudi
bil rojen 1943 v nemškem delovnem taborišču (mama je delala v Siemensu),
a je upravnica zapora Rudija mami kar vzela, uradno ukradla. Leta 1945 pa je mama Rudija
upravnici na skrivaj vzela nazaj in se urno peš odpravila domov ...
To noč nas je obiskal tudi študent astronomije Andrej B. (z očali, stoji levo),
ki se je učil osnov praktične radijske astronomije na šolskem 1,9 m-skem teleskopu,
ki je prirejen za sprejemanje vodikove črte dolžine 21.1 cm.
5. feb. 2025 smo bili od 11:55 h do 12:25 priča res razsežnemu
izbruhu koronarne maše s Sonca. S sodelavci smo lahko skoraj
pol ure skozi H-alfa teleskop Lunt 35 opazovali čudovito dinamiko izmeta - velikosti polovice polmera
Sonca (dimenzij cca 200 000 km). Za večino je bil to prvi tak ekstremen dogodek z naše Zvezde. Foto: Zorko V.
V ponedeljek 3. feb. 2025 pa smo med astronomskim krožkom na G. Šentvid - Lj.
lahko uživali v izjemno mirnem ozračju. Tako smo si privoščili z našo Ciko
(teleskop Dobson 300 mm, f/5) povečave okrog 600x in Mars ter Jupiter sta tako dejansko
pokazala maksimalno podrobnosti. Čez Jupitrovo ploskvico je potovala Luna Io in hkrati se je na plinski površini
planeta krasno videla tudi njena senca (cca 20:20 h) - čudovit prizor. Tudi sicer je zimski šesterokotnik podoba neba,
ki nobenega ne pusti ravnodušnega.
Pomagajte si recimo s spletnim programom: https://stellarium-web.org/.
Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije,
- 1. jan. 2025
Slovenija je polnopravna članica Evropske vesoljske agencije od 1. januarja 2025.
Zgodba se je začela že leta 2008 s podpisom sporazuma o sodelovanju, zadnjih nekaj let pa smo
imeli status pridružene članice, ki je omogočal omejeno sodelovanje pri programih, a država
ni imela polnega glasu pri soodločanju o prihodnosti agencije.
Zdaj je Slovenija uradno dobila enako težo kot vseh preostalih 22 članic - imenitno.
Evropska vesoljska agencija je bila ustanovljena leta 1975 - sedež ima v Parizu.
V Rimskih Toplicah je potekal vrh med Slovenijo in Evropsko vesoljsko
agencijo, kjer iščejo nove priložnosti,
ki jih članstvo prinaša našemu vesoljskemu sektorju.
Zvečer pa je bila v Vitanju osrednja slovesnost.
Ob slovesni pridružitvi Slovenije Esi je bila tudi znova izdana knjiga Problem
vožnje po vesolju – Raketni motor, ki jo je napisal Herman Potočnik - Noordung
daljnega leta 1928, pred skoraj sto leti.
Von Braunova doktorska disertacija iz leta 1934 je bila več desetletij vojaška skrivnost.
Na zadnji strani vsebuje seznam uporabljene literature: med desetimi
knjigami so tri s področja astronavtike. Potočnikova knjiga je zapisana
pod zaporedno številko 5, sledi ji Oberthova knjiga iz leta 1929 in revije
Die Rakete (1927-1929).
Von Braun v disertaciji opozori tudi na napako v neki Potočnikovi enačbi.
Različica Potočnikove vesoljske postaje je bila leta 1955 upodobljena
v Walt Disneyevem risano-igranem dokumentarnem filmu Man and the Moon,
v katerem je nastopil von Braun. Podobna postaja se je pojavila še v
znamenitem filmu Stanleya Kubricka Odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey, 1968)
in drugih znanstveno-fantastičnih filmih.
Slovenija je pomembna in enakovredna partnerica v Esi,
njen vstop pa je "zelo poseben trenutek", je dejal generalni direktor Ese Josef Aschbacher.
Slovenija je Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje;
maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije.
Obisk pevcev iz krajev z imenom Šentvid - imenitno,
- 11. jan. 2025
V soboto 11. jan. 2025 ob 19:45 sva Klemen in Zorko sprejela
cca 30 imenitnih pevcev iz krajev z imenom Šentvid.
Tokrat so imeli srečanje v Šentvidu nad Ljubljano. Pobudo za obisk observatorija
je dala bivša sodelavka
z G. Šentvid Mojca Peternel.
Kljub megli z vidnim nebom, smo si uspeli ogledati Luno, le dva obiskovalca pa Jupiter ...
žal vreme ni dopuščalo več.
Je pa Luna skozi rahlo meglo bila izjemno imenitna -
ves ostali del neba se praktični ni videl skozi meglo,
razen za kako minuto Jupiter. Še ob 19:30 se je dalo ogledati Venero (lepa mena),
tudi Mars in Saturn sta bila imenitna - vsekakor pa tudi Jupiter.
A za obiskovalce po 19:45 je ostala prijazna zgolj še Luna - res zanimiva izkušnja,
pršenje iz megle in opazovanje Lune.
Je pa Klemen (vzporedno z opazovani) v observatoriju še predstavil naše delo, imenitne obiskovalce, to je
podpisa na steni observatorija,
ki sta jih prispevala Nasina astronavta slovenskih korenin
Sunita Lyn "Suni" Williams
7./8. oktobra 2014 in
Randolph James "Komrade" Bresnik 12. marca 2018 (pozneje še njegova
žena Rebecca M. Bresnik - NASA , 13. nov. 2019, predavala je temo "Back to the Moon Plan" ).
Sunita je ravno sedaj v orbiti Mednarodne vesoljske postaje - tako da jih je
ta zgodba precej zanimala.
Veliko je bilo zelo vmesnih vprašanja - pevci so bili prav imenitna in radovedna družba.
Megla in mraz sta naredila svoje in tako smo se po šolski uri prijateljsko poslovili ...
In še kdaj.
Prvič mi v gneči, mrazu, številčnosti, ni uspelo
posneti nobene fotografije :( ali :)
Podpisa in sliki Nasinih astronavtov slovenskih korenin
Sunita Lyn "Suni" Williams
7./8. oktobra 2014 in
Randolph James "Komrade" Bresnik 12. marca 2018. Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ.
Slika dijakov Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid z Nasini astronavtom
Randyjem Bresnikom -
12. marca 2018.
Rebecca M. Bresnik (NASA - strokovnjakinja za pravo v vesolju)
stoji zraven Sunitine slike - 13. nov. 2019, Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ.
Vse slike posnel Zorko Vičar.
Nepričakovan, a izjemen obisk astronavtke Sunite Lyn "Suni" Williams
- 7./8. oktober 2014 (21:20 - 0:30).
Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ. To je "zadnji" posnetek notranjosti
observatorija,
ko na steni še ni bilo Sunitinega podpisa (spodaj nastaja). Na steni se tudi opazi naše delo,
grafi, slike, priznanja ... Žal tega ni več (na steni).
Ujel sem trenutek, ko se Nasina astronavtka Sunite Lyn "Suni" Williams
podpisuje na steno šentviškega observatorija - 7. oktober 2014.
Šentviška ura je že odbila polnoč - astronavtka Sunita Williams med Šentviškimi astronomi,
8. oktober 2014, 00:07.
Predaval pa nam je tudi Slovenec in izjemen Nasin strokovnjak Dušan Petrač.
Dušan Petrač je leta 2009 predaval tudi skupini U3 na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana.
Foto: Zorko Vičar
Občinstvo, člani U3 in dr. Dušan smo bili vzajemno navdušeni nad dobro atmosfero
med predavanjem. Dr. Petrač je podajal snov z velikim žarom in zanosom,
poslušalci pa so ga pri tem prisrčno vzpodbujali. 22. oktobra 2009 je predaval že
zjutraj ob 9. uri na kongresu
"Slovenija in vesolja - včeraj, danes, jutri" in zvečer ob 21. uri še pri nas na Šentvidu.
Foto: Zorko Vičar
Tekmovanja osnovnošolcev (Utrinek) in srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja v šolskem letu 2024 / 2025
Državno tekmovanje bo v soboto 11. januarja 2025 ob 10.00
Tudi letos bo Gimnazija Šentvid - Ljubljana gostila Državno
tekmovanja osnovnošolcev in srednješolcev v znanju astronomije v šolskem letu 2024 / 2025 za
področje: Osrednja Slovenija - sever , Gimnazija Šentvid Ljubljana, Prušnikova ulica 98,
1210 Ljubljana Šentvid
(sobota, 11. januar 2025 ob 10.00).
Literatura:
Astronomija, France Avsec, Marijan Prosen, DMFA, 2006
Zvezdni atlas (I in II del), Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
Ozvezdja, Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
Vesolje - velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, 2008
Leksikon fizika, A. Guštin, A. Mohorič, J. Strnad, Cankarjeva založba, 2008
Reviji Spika in Presek
Vrtljiva zvezdna karta
Med malico (samo del tekmovalcev - 30, 18. december 2010) -
na vprašanje, koliko jih je že opazovalo skozi teleskop, sta roke dvignila samo dva.
Na vprašanje, ali imajo na šoli teleskop,
je roke dvignilo 10 učencev, 18. december 2010.
Kakšni bodo odgovori leta 2025?
Na Šentvidu je tekmovalo 93 učencev (tako učenci osnovnih in srednjih šol) - tekmovanje
sta odlično realizirala Klemen Blokar
s pomočniki.
Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike,
- dec. 2024
Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike
Vir: STA
Ljubljana, 24. decembra - Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki vodi tehnološki oddelek v Evropski vesoljski agenciji (Esa) na Nizozemskem, je minuli teden v Parizu prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije v znanosti in tehnologiji. Priznanje je prejel za razvoj optike iz silicijevih por za Esino misijo NewAthena, ki bo močno vplivala na vsa področja astrofizike.
Francija, Pariz. Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave, je minuli prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije . Foto: osebni arhiv
Esa nagrade generalnega direktorja za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije od leta 2023 podeljuje sodelavcem, ki so s svojimi prispevki pomembno pripomogli k uspehu agencije. "Počaščen sem, da sem prejel to nagrado, ki predstavlja priznanje za moje delo v zadnjih 20 letih na podlagi mojih patentov," je za STA povedal Bavdaž, Slovenec, rojen v Braziliji, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave.
Bavdaž je izumil revolucionarno novo tehnologijo rentgenske optike, optiko s silicijevimi porami, ki bo omogočila izvedbo velike Esine znanstvene misije NewAthena (New Advanced Telescope for High-Energy Astrophysics) - največjega rentgenskega observatorija, kar jih je bilo kadarkoli zgrajenih. Pod vodstvom Bavdaža so evropska industrija in institucije razvili to prelomno tehnologijo od prvih idej do njene pripravljenosti za uporabo v misijah.
Optika s silicijevimi porami je ključna tehnologija za misijo NewAthena, saj omogoča izjemno zmogljivo opazovanje rentgenskega vesolja. Kot je pojasnil Bavdaž, je prednost optike s silikonskimi porami v tem, da zagotavlja veliko učinkovito površino, dobro kotno ločljivost in hkrati nizko maso, medtem ko lahko obstoječe tehnologije rentgenske optike optimizirajo le dva od teh treh parametrov.
Observatorij NewAthena naj bi izstrelili okoli leta 2037 z evropsko raketo Ariane 6. Raziskoval bo nekatere najbolj visokoenergijske pojave v vesolju z natančnostjo in globino brez primere. "S pogledom globoko v vesolje bo NewAthena opazovala nastanek prvih črnih lukenj in bo močno vplivala na vsa področja astrofizike. Ta misija bo zagotovila izjemno kombinacijo učinkovite površine, opazovanje velikega območja neba in energetske ločljivosti," je povedal Bavdaž.
S pomočjo Bavdaževe tehnologije rentgenske optike s silicijevimi porami bo observatorij omogočil študije širokega spektra astronomskih pojavov, od planetov in eksoplanetov, izbruhov žarkov gama, črnih lukenj, Jupitrovega severnega sija, do kometov v našem Osončju.
Misija NewAthena je del širšega Esinega programa Kozmična vizija (Cosmic Vision), ki določa prioritete za raziskovanje vesolja v prihodnjih desetletjih. Novembra 2023 je Esin odbor za znanstveni program potrdil misijo NewAthena kot osrednjo misijo Esinega znanstvenega programa. S to misijo želi Esa v prihodnjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo na področju rentgenske astronomije.
Primerjava binokla Sky Master 15×70 PRO, s starejšo in cenejšo verzijo,
- 16. dec. 2024
V majski Spiki iz "davnega" leta 2012 sem objavil članek o daljnogledu Sky Master 15×70 (še danes je ta daljnogled
čislan med astronomi). Lahko ga
preberete na spodnjem linku - tudi odziv na članek (odzivov je bilo še več).
»Žepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del,
- koliko poznamo ponudbo in uporabnost daljnogledov, tudi z vidika pomoči slabovidnim
( strani 230 - 234, Spika 5, 2012 )
*
Odziv na članek - Gorazd Bizjan (NebesniGospodar) - Spika 10 (2012)
Celestron se je po dolgih letih odločil, da zelo uspešno serijo poceni daljnogledov
Sky Master, nadgradi v serijo Sky Master PRO. Ta serija ima notranjost napolnjeno z dušikom (ni rosenja),
ohišje je vodoodporno, leče so večplastno naparjene (tako se dodatno zmanjša odsev), priložen je soliden stativadapter
na katerega lahko namestimo iskalo na rdečo piko. Pokrovčki so kvalitetni in lahko obvisijo na objektivih.
Na okularja lahko pritrdimo filtre. Torbica je tudi zelo solidna napram prvotni seriji Sky Master 15×70.
Daljnogled ima še zmeraj zelo razkošno polje 4.4 ° !!!
Vse povedano se sliši zelo optimistično napram starejši verziji - kako pa je v resnici - pa mora testirati vsak sam.
V pomoč sta nam lahko recimo tudi spodnja linka in odzivi, ocene na nov Sky Master 15×70 PRO:
**
https://www.harrisontelescopes.co.uk/acatalog/celestron-skymaster-pro-15x70-binoculars.html
**
https://www.amazon.com/Celestron-15x70-SkyMaster-Binoculars-Astronomy/dp/B00U6AIZHE?th=1
Odzivi so večinoma pozitivni - so pa nekateri tudi zelo zadržani.
Sam še daljnogleda Sky Master 15×70 PRO nisem testiral, a ga je testiral kolega
Gorazd Bizjan in ga je tudi primerjal s cenejšo, starejšo različico z mojega članka iz 2012.
V decembrski Spiki 2024 lahko torej preberete, kaj je ugotovil.
Če povzamem Gorazdov zaključek.
Ima mešane občutke, je hkrati čudovita naprava
s krasno sliko (skoraj za razred boljšo od stare verzije, svetlejša in kontrastnejša)
in to za zmerno ceno (cca 210 $).
Uporaba z očali pa je veliko slabša glede na starejšo verzijo - zelo zoži polje.
Vesel je torej stare verzije, a se tudi nove "PRO" serije ne bi branil.
O ostalih pripombah pa več v Gorazdovem članku.
Kot sem sam napisal v članku iz maja 2012: "Opisi nebesnih objektov, ki jih lahko preberemo v odlični Bojanovi
knjigi Ozvezdja in veljajo za daljnogled 10x50, zagotovo veljajo tudi za daljnogled 15x70."
In to zagotovo še bolj velja tudi za novo serijo 15x70 PRO.
Da se kupiti tudi verzijo Sky Master 20×80 PRO - zagotovo se jo splača testirati (cca 430 $),
a je več kot 2x dražja od stare verzije brez 'pro'.
Moj nasvet čez palec je (in izkušnje),
če imate le 200 $, kupite prvotno verzijo
Sky Master 20×80 s poljem kar 3.7 °
(cca 200 $).
To je zagotovo ena boljših kompromisnih rešitev.
Če imate pa zgolj 70 $ in vam babica ter dedek podarita še 60 $ (malo jih pocukajte za žep),
pa je stara verzija binokla Sky Master 15×70 prav dober začetek za vstop v skrivnostni svet nebesnih čudes
(sploh če ste zelo kratkovidni -10 ...).
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) v rani mladosti,
- 11. dec. 2024
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku
oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja.
Vesolje je staro 13,8 milijarde let.
Povzeto po RTVS.
Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku
oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja.
To je staro 13,8 milijarde let.
Pri odkritju je pomagala mati narava, ki je ustvarila ogromno "povečevalno steklo".
Med nami in Rojem kresničk je namreč jata galaksij MACS J1423, ki s svojo maso močno
ukrivlja okoliški prostor-čas, s tem pa izostri zadeve za njo. Pojav se imenuje gravitacijska
leča in omogoča, da vidimo galaksije, ki so sicer pretemne in preveč oddaljene za zaznavo.
Astronomi so razbrali deset ločenih zvezdnih kopic, torej gostejših skupkov zvezd.
Tudi to je pomembno: gre za najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej.
Webb jih je kemično analiziral, tako da je njihovo svetlobo razbil na posamezne valovne dolžine.
Znanstveniki so tako ugotovili, da so zvezdne kopice različnih starosti. To pomeni, da zvezde
v tej galaksiji niso nastale vse naenkrat, temveč v različnih časovnih obdobjih. Ugotovitev
je pomembna, ker potrjuje teorijo o postopnem razvoju galaksij.
"Pomembno je, da obstaja stalni dialog med opazovanji in teorijo," izjavo raziskovalca Nicholasa Martina.
Slovenka Maruša Bradač je pred leti sodelovala pri razvoju enega izmed instrumentov teleskopa James Webb,
zato je njena raziskovalna skupina dobila več kot 200 ur opazovalnega časa v tem naprednem observatoriju.
Pri raziskavi je sicer sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in inštitutov po vsem svetu.
Med njimi je bila tudi slovenska ekipa s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Slovenska ekipa je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo
razvoja zvezdnih kopic.
Uspelo ji je tudi poustvariti podobo galaksije, kakršno bi jo videli brez vmesne gravitacijske
leče, za kar je bil odgovoren doktorski študent Gregor Rihtaršič. "Da smo lahko iz povečane
in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo,
je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče – jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami
in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo po sebi
zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna temna snov, ki s svojo
gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij," je pojasnil Rihtaršič.
Rekonstruirana podoba kaže, da se galaksija še ni posedla v klasično obliko diska.
V bližini Roja kresničk sta še dve galaksiji, oddaljeni 6500 in 42000 svetlobnih let.
Tri galaksije najbrž krožijo okoli skupnega središča in so najbrž na tem, da se bodo združile.
Oziroma – najbrž so se že. Gledamo namreč trenutek v davni, davni preteklosti, ki je že minil.
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
----------------------------------------------------------
1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna
meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10.
julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču
Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
4) Rekord za Kredarico drži.
5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.
Sončev mrk 8. april 2024 - ZDA - pripada 139. sarosu,
kot izjemen mrk iz 29. marca 2006.
..
, 
, 
