---

AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | 2024 | |

---

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.

---

* Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *

* Shadow&Substance *

EPOD (Earth Science Picture of the Day)
[ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]

		.. ..
Zakaj astronomija - in zakaj tudi v šoli?	Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO. translation into Slovenian by H. Mikuz.	Zvezdna karta - stellarium.

---

1. 
   DOMAČA STRAN AKGŠ DELUJE NEPREKINJENO ŽE OD LETA 1995 (2025 praznujemo torej 30 let delovanja)!
   Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!
   
   
   
   Trčenje spiralnih galaksij NGC 2207 in IC 2163 iz Webba in Hubbla - brez trka ni otroškega smrka. Galaksije so tako lahko zavetje življenja in hkrati tudi, sploh med trki galaksij, ko se začasno in lokalno celo entropija zmanjša, zaradi gravitacijskega krčenja plinov in s tem rojstva novih zvezd, planetov, tudi porodnišnice novega potencialnega življenja na planetih. Taka je tudi zgodovina našega Sončevega sistema, Zemlje, našega življenja v sicer zelo mrzlem vesolju.
   Tudi naše več desetletno delovanje v astronomskem krožku je bilo polno dinamike, konstruktivnih in manj prijetnih trkov, zmanjšanja, večinoma pa povečanja entropije (nereda) - a vse z namenom videti in vedeti več o vesolju in tako tudi o nas samih. Skozi astronomski krožek je tako šlo več sto mladih radovednežev in vsak je bil zlata vreden. Kje že nastane zlato? "Med trki zvezd in na Šentvidu :)" Poudarek je bil na astronomskih opazovanjih, astrofotografiji, objavah v reviji Spika (tudi v Preseku in drugod) in astronomskih raziskovalnih nalogah ter na opazovalni opremi (zvezdne karte, daljnogledi, teleskopi).
   Generacije in navade se menjajo - največji preskok sta naredila digitalizacija, internet in pozneje mobilni telefoni v navezavi z družbenimi omrežji. Tako smo od leta 1989 doživeli vse stopnje razvoja modernega sveta, dobili smo celo svojo državo (kmalu je nastalo okrog 20 astronomskih društev, opreme nismo več rabili tihotapiti čez mejo iz Avstrije, Nemčije, Italije ...):
   najprej smo uporabljali teleskop AT140 (Newton), ki smo ga slučajno našli v temnici (dragocena oprema naših predhodnikov, brez nje bi bil potek šentviške astronomije popolnoma drugačen), slikali smo na filme, jih razvijali, uporabljali smo šolsko temnico; leta 1993 je začela izhajati prva slovenska astronomska revija Spika (urednik Bojan Kambič je opravil in opravlja kolosalno delo), leta 1994 smo praktično naredili nov šolski observatorij (bilo je vloženo ogromno dela) in vanj postavili nov računalniško vodeni teleskop MEADE LX200, 25cm, f/10, go-to (izjemno) - kupili smo ga v ZDA; leta 1995 smo se priklopili na svetovni splet (čarobno okno v svet, tudi v vesolje); leta 1999 smo končno kupili CCD kamero ST7/SBIG, po letu 2000 se je počasi uveljavljala digitalna fotografija; leta 2014 sta Andrej in Klemen izdelala radijski teleskop za 21,1 cm vodikovo črto; od leta 1991 je bilo izdelanih kar nekaj uspešnih raziskovalnih nalog; obiskali so nas Nasini strokovnjaki in celo dva astronavta delno slovenskih korenin Sunita Williams in Randyjem Bresnik ter Rebecca M. Bresnik, Dušan Petrač; domači predavatelji dr. Tomaž Zwitter, dr. Andreja Gomboc, dr. Ivan Šprajc, Dr. Rok Roškar; že leta 1995 se nam pridružijo člani univerze za tretje življenjsko obdobje, bilo je veliko ekskurzij po domovini, Evropi in 2x celo v ZDA, popolni Sončevi mrki (Madžarska 1999, Turčija 2006, ZDA 2017 in 2024); 2004 smo spletno prenašali prehod Venere čez Sonce, zelo odmevno; 2001 šentviški astronomi (Zorko Vičar, Peter Mihor, Mitja Šiška) ustanovimo še Astronomsko društvo Vega - Ljubljana (zavetje bivših dijakov in ostalih članov od drugod; leta 2008/09 sem bil aktivno vključen v Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009 ali IYA2009), tako sem po čudežu in izjemni volji izpeljal lastno pobudo "Teleskop za vsako šolo" (in to 400 let po Galileju, če ne v MLA2009, kdaj potem, večina slovenskih šol ima danes tako prav imenitno astronomsko opremo in izkušnje se počasi nabirajo, nič se ne zgodi čez eno noč), v MLA2009 so bili aktivno vključeni tudi krožkarji in bivši dijaki, ki so danes steber šentviške astronomije ...
   Glede na povedano je bilo moje družinsko življenje večkrat v škripcih - a kot pravijo, brez trenja ni življenja.
   Vsega našega bogatega početja in truda (odrekanj) se na da opisati v nekaj stavkih - zato sledi matrika linkov na spletne predstavitve astronomskega krožka v zadnjih 30 letih, na spletne in ostale objave na tematiko astronomije, s posebnim poudarkom na pomenu astronomije v šolah, kot univerzalne povezovalne vede.
   Spletna stran krožka nam tako omogoča, da vse naše delo, opazovanja, raziskovalne naloge, članke, ekskurzije, javna opazovanja, druženja ... enostavno beležimo in so nam tako dotične informacije v trenutku dostopne zgolj na klik. Zbrali smo tudi spomine krožkarjev, mentorjev (Ludvik Jevšenak, Robert Fonda, Andrej Mohar, Breda Zupančič, Pavel Kunaver, ...), ki so delovali na šoli ali jo obiskovali pred mano. Nekateri so bili dijaki ali mentorji na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana, ko sam še nisem bil rojen na ta prelep svet (recimo Ludvik Jevšenak, Pavel Kunaver ...). Svetovni splet je izjemen privilegij našega časa, ki za našo skupino traja že 30 obhodov okrog Sonca :) In bili smo zraven praktično od samega začetka - spletnih veščin smo učili dijake, javne ustanove, različna društva ...
   Posebna zahvala Arnesu sledi pod matriko 5x6 =30.
   
   

   1995 *Heureka 1994 *Krožek 1995	1996 *Radijske astronomija *ASTRONOMY ON-LINE	1997 *Messierjev maraton 1997 *400 let po Galileju	1998 *Supernova v NGC3877 *Messierjev maraton 1998	1999 *Prva potrditev nove :) *Sončev mrk 1999
   2000 *CCD meritve sija 'nove' *Luna se oddaljuje	2001 *Raziskovala - supernove *Podpora Spiki	2002 *Elementi tira kometa *Raz. - slitless spectrograph	2003 *Vučedolski Orion - PMS *Merkur čez Sonce 2003	2004 *Venere čez Sonce 2004 *Ladijski kronometer
   2005 *Jupitrovo leto *Zg. šentviške astronomije	2006 *Prezrt elan mladih *Sončev mrk 2006	2007 *Aktivnosti 2007 * Svetlobno onesnaževanje - pripombe	2008 *Priprave na MLA2009 *Delni Sončev mrk 2008	2009 *Teleskop za vsako šolo I/ *II *Give astronomy a chance
   2010 *Čestitke šolam - teleskopi / *Astronomija 13. stoletje *IYA2009_Cer_advega / *IYA2009_Cer_ZVičar	2011 *»Žepni« teleskopi - dobsončki *London - Royal Society	2012 *Prehod Venere 2012 *Daljnogled SkyMaster 15x70	2013 *Zgodovina časa je v Pragi *Astronomija za starejše	2014 *Sončev izbruh raz. M5.9 *Sunita Williams na Šentvidu /*Radijski teleskop za 21.1 cm (H)
   2015 *20 let astro. v U3 *Izdelava ozadja za Stellarium	2016 *V spomin prof. J. Strnadu * Sončev mrk 2017 ZDA	2017 *Pomen Sončevih mrkov *Mrki in relativnost	2018 *Plakat, 24. slo. fes. znanosti 2018, SZF *SKY-WATCHERAZ-EQ6 GT Pro	2019 *Slovenija pod skupnim nebom * Spikino srečanje - Limbarska g.
   2020 *Velika konjunkcija Saturna in Jupitra *Potepuhi in življenje	2021 *Zložljivi Dobson 150 mm *Zakaj astronomija v šoli?	2022 *Sistem dveh teles *Iz česa smo narejeni	2023 *30 let Spike *Groharjeve sejalke življenja	2024 *TRILOGIJA: S. mrk 8. apr. 2024, ZDA * Odpiranje arhiva na svetovni splet – prvi v EU

   
   
   *CICIBAN 2001, astro
   
   
   O formi in zamrznjenosti v času naše spletne strani, bi se dalo zelo kritično spregovoriti. A najlepše in najbolj pametne punce nosijo skromna oblačila, a bogato vsebino. Hvala ARNESu (Academic and Research Network of Slovenia) da nam že 30 let omogoča dostop do spleta. Javni zavod ARNES je nekaj najlepšega kar se je Sloveniji zgodilo na področju informatike in tudi sicer na področju znanosti in izobraževanja :)
   
   
   
   
   
2. 
   V spomin fiziku, dragemu Marjanu Divjaku,
   - 24. jan. 2025
   
   Od nas se je nepričakovano poslovil fizik Marjan Divjak (rodil se je 1954 v Preboldu).
   
   Mag. Marjan Divjak se je na HMZ in ARSO do jan. 2020 aktivno ukvarjal z obrambo proti toči in posledično z vremenskimi radarji. Nekaj poletnih sezon je bil član posadk za obrambo proti toči na radarskem centru Žikarce pri Mariboru, kjer se je pobliže seznanil z radarsko tehniko. Po ukinitvi obrambe proti toči je večino svojih moči usmeril v vremenske radarje. Sedanja vremenska radarja na Lisci in Pasji ravni sta bila postavljena pod njegovim vodstvom.
   Opravil je vse izpite na dodiplomskem študiju pedagoške fizike na tedanji Fakulteti za naravoslovne in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Diplomiral pa iz modeliranja fizike oblakov na Univerzi Nagoja na Japonskem. Tako mu japonščina ni bila tuja - če se je kdo odpravljal na Japonsko, mu je preventivno pripravil listke z zapisi v pismenkah za komunikacijo z Japonci. In zapisi bili so učinkoviti (je povedala Metka R. K.). Na Japonskem je bival kar tri leta.
   Imel je zelo širok spekter znanja, tudi izven meteorologije. Stik s pedagoško fiziko in neke vrste filozofijo znanosti je ohranjal ves čas kot svoj hobi, tudi v pokoju. Izdal je nekaj odličnih knjig na tematiko matematike, fizike, astronomije, širšega pogleda na ostale stroke in to v samozaložbi in na spletu. Tisto kar krasi njegove fizikalno matematične opise realnosti, je razumevanje fundamentov pojavnega sveta in povezovanje različnih ved v celoto - strinjala sva se, da je torej končna sinteza različnih predmetov v celoto tisto, kar manjka našim šolam na višjih stopnjah izobraževanja (proti koncu OŠ, srednje šole, študija). In tukaj (v sintezi znanja in s tem v razumevanju celote) sva se ujela, me je Marjan našel cca leta 2000 (preko spleta, Spike, ostalih objav) in tako sva ostala povezana (čeprav že 5 let sodelavca) do nenadnega odhoda 2025. Bila sva sodelavca, a večino časa v različnih sektorjih. Sodelovala sva seveda strokovno. Torej - če hočeš verifikacijo radarskih padavin, rabiš točkovne meritve padavin s strani opazovalcev, padavine iz pluviografov in pozneje s samodejnih postaj in tukaj sva sodelovala, sta se najini poti strokovno srečevali.
   Na podiplomskem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko je magistriral iz radarske meteorologije. V strokovnem in tehničnem smislu je skupaj z mlajšim sodelavcem Antonom Z. pustil velik pečat v radarski meteorologiji v Sloveniji. Iz japonskega obdobja je ohranil osredotočenost na vsebino dela in zmeraj je bil nasprotnik dolgih nejasnih sestankov, poročil o delu ali recimo opisov nalog za naslednje leto (letnih planov) ... Tako tudi ni bil naklonjen stalnici naših javnih služb, to je nenehnim reorganizacijam strokovnih oddelkov, agencij, ki večinoma niso krepile stroke - ampak so služile le kadrovskim menjavam, spremenjenemu toku denarja, kadrov in vsekakor velikemu nezadovoljstvu - kar seveda vodi v slab končni izplen. Vedno je ščitil depriviligirane. Lahko bi tudi dejali, da njegov priimek ni bil slučajen - 'nomen est omen' - seveda povedano v pozitivni konotaciji. Tako je tudi večkrat ostro nasprotoval nelogičnim potezam sodelavcev, vodstvu, vsem mogočim neumnostim. Ko so recimo napadali naš oddelek, ko so nas hoteli razgraditi, je ostro reagiral, da nas niso priključili v x urad, kamor strokovno nismo spadali ... Kje smo se tudi razhajali, recimo glede statusa papirnatega arhiva, a smo dilemo razrešili v korist kulturne dediščine, kar je trend tudi v razvitem svetu ... Dober mesec dni nazaj sva z Marjanom izmenjala e-pošto glede obiska LIGO V ZDA 2024, poslal sem mu članek, voščila sva si še novo leto, tudi najinim družinam ... sledi najina zadnja pošta 19. dec. 2024:
   "Zorko, najleps'a hvala za c'lanek LIGO. Tudi tebi in tvojim z'elim vse najboljs'e v 2025. Marjan".
   Zadnje rokovanje pa je bilo na srečanju SMD, 17. dec. 2024. Marjan je pred nami odlično skrival zdravstvene težave, zanje sem izvedel slučajno pred kratkim od tretje osebe ..., na koncu se je vse skoncentriralo na žolčne kamne in tozadevne nepotrebne, a usodne zaplete.
   Videl sem njegovo veliko preobrazbo in skupaj smo bili tudi na Daretovem pogrebu (sep. 2024), kjer sem opazil, da so nas leta in sam kontekst srečanja, veliko bolj zbližala, kot je to bilo še pred leti na ARSO ali HMZ ...
   Bil je velik fizik, naravoslovec, človek, oče in mož - rojstvo hčerke ga je zelo osrečilo. S kolegi s službe je obiskal tudi naš šentviški observatorij. Sploh jih je zanimal naš radijski teleskop - samogradnja, lovljenje signala, filter. Tako sta nas s Tonetom tudi povabila v radarski center na Pasji ravni.
   V resnici sva si z Marjanom izmenjala ogromno e-pošte (le z malo ljudmi sem izmenjal toliko strokovne in poljudne tematike). Bil je moj samoumeven sogovornik in potem nenaden odhod ... Bil je eden največjih promotorjev naravoslovja v Sloveniji - gojil je (kot smo že omenili) celostni pogled na svet, in v tem sva si bila podobna, zato se je tudi obračal name (v Slo. nas je malo takih, ki iščemo sintezo - mnogi sicer berejo te in podobne vsebine, da bi pa naju, nas nekaj, rec. na univerzi, na Zavodu RS za šolstvo, podprli, pa je res malo verjetno - taka je pač zakonitost večine, spremembe so med nami zelo počasne, se jih tudi bojimo; sploh pa je zmeraj manj izobražencev, ki si še želijo učiti po naših žal zakonsko anarhično vodenih šolah ...). Včasih sem imel občutek, da je Marjan prebral kar večino relevantne literature - impresivno. Zelo dobro je poznal tudi zgodovino človeškega raziskovanja, naravoslovja.
   Čutil sem tako njegovo veliko zadrego - izdajal je knjige v samozaložbi, izdelal je svojo spletno stran: https://www.diameter.si/ ... Čutil sem, kar čutimo mnogi naravoslovci, da ni vedel, kako bi vendar izboljšali dostop mladim do žlahtnega naravoslovja, ki nam lajša življenje in ne greni naše mladosti, vsakdana ...
   Sam sem predlagal nov predmet v šolah, astronomijo, vsaj enoletni program (Spika) ... On je to prebral in podal še svoj novi šolski predmetnik, tudi metodiko ... Kje sva si bila kot dvojčka, kje sva se razhajala ... Preko mojega nasveta je pred leti objavil tudi nekaj člankov v Spiki ...
   Pogled na svet človeških družbenih odnosov pa sva imela večinoma zelo različen (najina otroška vzgoja je bila najbrž diametralno nasprotna), a o tem nikoli nisva izmenjala kakih zašiljenih misli. Družila naju je moč naravoslovne misli, logike, lepota fizike, astronomije - a tudi nemoč, kako zanič šolski sistem imamo, žal je našo šolo povozil čas, oz. impotentna politika ... To kaže tudi beg kadrov iz šol. Sam sem mnenja, da se največ humanizma skriva v razumevanju narave, vesolja, v lepoti naravoslovne misli in njenih pozitivnih posledicah, izjemnih tehnologijah, ki nam lajšajo vsakdanje življenje. In verjamem, da bi se Marjan s tem strinjal.
   Izmenjala sva tudi poglede na zamenjavo očesnih leč (23. apr. 2024) - on si je dal vgraditi monofokalne in je bil izjemno zadovoljen. Marjan je namreč poznal moje velike težave z vidom ...
   S tega sveta se je poslovilo že toliko 'mladih' znancev, znank, da sem že kar precej zgubljen. Z odhodom bližnjega se poslovi tudi del nas, našega socialnega kroga ... Naša generacija se torej poslavlja (vsaj karierno) in kdaj se zdi, da smo živeli zaman, a vendar je to usoda slehernika in kaj dobrega, upam da smo le pustili na tem svetu ... Enako in tudi zagotovo to velja za našega Marjana. Kot smo mi živeli od verige dobrin prednikov, tako bodo mlajši, bodoče generacije živele od zapuščine vseh nas.
   Pogrešali bomo Marjanove pronicljive misli, humor, ideje in izjemno vztrajnost ...
   Pred dobrim letom mi je Marjan napisal ( v e-pošti se je striktno izogibal šumnikov, z opustitvijo bohoričice smo izgubili univerzalno pisavo, enakega mnenja je bil tudi naš informatik P. Hitij):
   " Zorko, naletel sem na tvoje spletne zapise s spomini na osnovno solo. Cudovito. Hvala. To nas spominja na naso osnovno solo. Lepi casi so bili, lepo je, da jih ohranimo v spominih in zapiskih. Marjan "
   Od njega smo se poslovili na našem sinjem morju (29. 1. 2025).
   
   A Marjan ostaja med nami, saj je njegovo vodilo bilo:
   "Verba volant, scripta manent (Besede odletijo, napisano pa ostane)."
   
   
   Marjan (stoji desno) na prednovoletnem srečanju SMD 17. dec. 2024 - ARSO. Levo sta prof. Andrej Hočevar 93 let in njegova sošolka prognostičarka Majda Vida (tudi 93 let).
   
   
   22. dec. 2014 so nas obiskali kolegi iz Urada za meteorologijo (Sektor za daljinske meritve): Tone Z., Marjan Divjak (z očali na sredi) in vzdrževalec ter konstruktor radarjev g. Rudi Vran (z očali, stoji na desni; kot zanimivost, v mladosti je Rudi izdelal lasten teleskop, tudi zrcalo je zbrusil sam ...). To noč nas je obiskal tudi študent astronomije Andrej B. (z očali, stoji levo), ki se je učil osnov praktične radijske astronomije na šolskem 1,9 m-skem teleskopu, ki je prirejen za sprejemanje vodikove črte dolžine 21.1 cm.
   
   Še nekaj najine korenspondence z Marjanom.
   1) 30-letnica Spike Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2023-02-18 21:27 Summary Glave sporočil Zorko. Prebral sem tvoj prispevek ob 30-letnici Spike na portalu s'entvis'ke gimnazija. Krasno. Zelo bogato, zelo podrobno in zelo emocionalno o astronomiji in njeni vrednosti za ljudi. In o astro kurikulumu in uc'iteljih. Mogoc'e se bo kaj izboljs'alo. Videl sem osnovnos'olc'ke pod 10 let, kako so merili gnomonsko senco in iz nje doloc'ali strani neba in dnevni c'as. Tako se je zac'ala c'loves'ka znanost. C'e bi nebo stalno zakrivali oblaki, kdo ve, ali bi se sploh razvila. In ko bomo v vesolju nas'li z'ivljenje, kaj vec'jega s'e s'e lahko zgodi? Astronomijo v s'ole na tak ali drug nac'in! Hvala. Marjan 2) astro in geo Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2022-10-08 18:12 Summary Glave sporočil geo.pdf(~1,7 MB) Zdravo. V Spiki sem prebral tvoje clanke o astro v soli. Zelo zanimivo. Bogato in podrobno. Imam pa eno pripombo ... Sicer pa, kot receno, hvalevredno. En semester ali dva astro v zadnjih letih osnovne sole bi bilo krasno. Iz dolgega casa sem si napisal kratek pregled geografije, ki ga prilagam. Za hec, ce nimas kakega drugega dela, si ga lahko preberes. Marjan ----- Geografija Zemeljska krogla – Globus in kartiranje – Celine in morja – Gorovja in porečja – Vetrovi in morski tokovi – Padavine in vodni krog – Podnebni pasovi in rastje – Spremembe pokrajine – Podnebne spremembe – Zemlja kot topla greda – Človeška poselitev – Človek pustoši – Kaj nas čaka? Če je matematika kraljica znanosti in fizika njen kralj, potem so astronomija, geografija, biologija in zgodovina njune babice. Oglejmo si pobliže babico geografijo, obogateno s spoznanji sodobne fizike. Zemeljska krogla Zemlja, naš dom, je velika krogla s polmerom 6,4 tisoč kilometrov. Gore in doline, ki jih vidimo okrog sebe, so le drobne praske ne njenem obličju. Zemlja je pokrita z morji vode in obdana s plastjo ozračja, ki se z višino hitro redči. Zrak je mešanica plinov: 4/5 dušika, 1/5 kisika in nekaj malega ogljikovega dioksida ter vodne pare. Najvišje gore segajo nekaj čez 8 kilometrov nad morsko gladino, najnižje doline se spuščajo preko 11 kilometrov pod njo. Gostota zraka na najvišjih gorah znaša tretjino tiste na morski gladini. Tudi njegova temperatura pada z višino. Notranjost Zemlje je sestavljena iz različnih kamnin. V zgornji plasti, skorji, so kamnine trdne, pod to plastjo pa vroče in staljene. Meja med obema ni ostra in leži nekaj deset kilometrov pod morsko gladino. Pod kopnim je skorja debelejša kot pod morji. Slika 1. Kroženje Zemlje okoli svoje osi in njeno vrtenje okoli Sonca. Ko je os nagnjena proti Soncu, je na severni polobli poletje in na južni polobli zima. (researchgate.net) Zemlja kroži okoli Sonca – ogromne žareče krogle – na oddaljenosti 150 milijonov kilometrov. Ravnina kroženja, ekliptika, je stalna v prostoru. Hkrati se Zemlja vrti okoli osi skozi svoje središče. Os kaže vedno v isto smer v prostoru in sicer je nagnjena za kot 23 stopinj od pravokotnice na ekliptiko. Pri kroženju okoli Sonca se torej os vrtenja premika vzporedno sama 1 s seboj. Zaradi vsega tega imamo na Zemlji sever in jug, sončne vzhode, kulminacije in zahode, dneve in noči, zime in poletja. Z enim vrtljajem je določen naš dan in z enim obkrožanjem naše leto: malo več kot 365 dni. Globus in kartiranje Kje je kaj na zemeljskem površju, nazorno predstavimo z modelom Zemlje, globusom. To je primerno velika krogla, na katero zarišemo obale, gore, reke, mesta in podobno. Na globus najprej narišemo oba pola ter potem mrežo vzporednikov in poldnevnikov. Vzporedniki so krogi, ki pravokotno sekajo polarno os. Največji med njimi je ekvator; Zemljo deli na severno in južno poloblo. Poldnevniki so glavni krogi, ki potekajo med obema poloma; osnovni je tisti, ki poteka skozi Greenwich. Lokacija izbranega kraja na Zemlji je potem enolično določena z navedbo lokalnega vzporednika in poldnevnika, to je z zemljepisno širino (0-90° N, 0-90° S) ter zemljepisno dolžino (0-180° E, 0-180° W). V krajih na istem poldnevniku kulminira Sonce ob istem času (po katerikoli uri). V krajih na istem vzporedniku kulminira Sonce preko enega dne približno na isti višini. Na severni polobli sta odlikovana dva vzporednika: severni povratnik pri 23° in severni tečajnik pri 67°. Prvi je najbolj severna zemljepisna širina, na kateri se Sonce še pojavi v nadglavišču, in sicer na dan poletnega solsticija. Drugi pa označuje mejo, severno od katere je Sonce vsaj enkrat na leto cel dan nad obzorjem ter vsaj enkrat na leto cel dan pod obzorjem. Podobno velja za južno poloblo. Kakor otroci raziskujejo skrivne kotičke domačega vrta, tako se odrasli raziskovalci razkropijo po kopnem in po morjih v vse dosegljive kotičke. Zemljepisne koordinate kotička določijo s sekstantom in kronometrom. S sekstantom izmerijo kulminacijsko višino Sonca in iz nje izračunajo zemljepisno širino - s pomočjo tabele deklinacij. S kronometrom, ki kaže Greenwichki čas, izmerijo čas kulminacije in izračunajo zemljepisno dolžino - s pomočjo tabele časovnih anomalij. Potem se veselo lotijo lokalnih raziskav pokrajine, podnebja, kamnin, rastlin, živali, ljudi in še časa. Določanje zemljepisnih leg ni potrebno za prav vsak kotiček na Zemlji. Zadostuje za primerno razmaknjene kotičke. Vmesne kotičke določamo s teodolitom in triangulacijo, z magnetnim kompasom in sestavljanjem premikov ter z drugim. Najsodobnejši način je s sateliti in sprejemniki GPS. Ker je globus neroden in omejeno ločljiv, uvedemo zemljevide za različno velika območja in v različnih projekcijah. Znamenite so: polarna stereografska (za polarna območja), Merkatorjeva valjna (za ekvatorska področja), Lambertova stožčna (za vmesna področja) ter eliptična (za celotno Zemljo). 2 Celine in morja Površino Zemlje sestavljata kopno in morje. Kopnega je okrog tretjina, preostanek je morje. Kopno je razdeljeno na sedem velikih mas, ki so med seboj bolj ali manj ločene. Rečemo jim celine: Severna Amerika, Južna Amerika, Evropa, Azija, Afrika, Avstralija in Antarktika. Zaradi praktičnosti poimenujemo še dva ustrezna dela celin kot Srednjo Ameriko in Bližnji vzhod. Okrog celin je razpršeno še precej velikih in majhnih otokov, recimo Karibski otoki ob Srednji Ameriki. Slika 2. Celine in morja. (worldatlas.com) Morja, ki oblivajo celine in otoke, razdelimo na sedem velikih oceanov: Severni Atlantik, Južni Atlantik, Indijski ocean, Severni Pacifik, Južni Pacifik, Južno morje in Severno morje. Tudi oceani imajo svoje bolj ali manj razsežne priveske, recimo Karibsko morje, Sredozemsko morje, Črno morje, Rdeče morje in drugo. Sredozemsko morje je povezano z Atlantikom preko Gibraltarske ožine; Črno morje s Sredozemskim preko Dardanelske in Bosporske ožine; Rdeče morje s Sredozemskim preki Sueškega prekopa; in Atlantik s Pacifikom preko Panamskega prekopa. Med najbolj vzhodnim delom Azije ter najbolj zahodnim delom Severne Amerike pa poteka Beringov preliv. Za pomorce znameniti so še trije celinski rti: Rt Horn na jugu Južne Amerike; Rt dobre nade na jugu Afrike; in Rt Leeuwin na jugozahodu Avstralije. Gorovja in porečja Najbolj vpadljive pokrajinske enote na celinah so gorovja, porečja in jezera. Glavna gorovja so Skalno gorovje vzdolž zahodne obale Severne Amerike; Andi vzdolž zahodne obale Južne Amerike; vzhodnoafriško višavje z veliko razkolniško dolino; in Himalaja nad indijsko podcelino. 3 Slika 3. Relief. (forbes.com) Glavni reki v Evropi sta Donava in Ren; v severni Aziji Dnjeper, Volga, Ob, Jenisej in Lena; v južni Aziji Evfrat, Tigris, Ind, Ganges, Brahmaputra in Mekong; v vzhodni Aziji Jangce, Rumena reka in Amur; v Afriki Niger, Nil, Kongo in Zambezi; v Severni Ameriki Rio Grande, Misisipi / Misuri in Jukon; ter v Južni Ameriki Orinoko, Amazonka in Parana. Slika 4. Velike reke. Izvirajo pod gorovji in tečejo navzdol v morja. (pinterest.com) Vetrovi in morski tokovi Sončni žarki vpadajo na zemeljske kraje bolj ali manj poševno: ob ekvatorju bolj pravokotno kot ob polih. Zato se prizemni zrak ob ekvatorju močneje segreva, razteza in zaradi vzgona dviguje. Nadomešča ga prizemni zrak s severa in juga, v višinah pa se dvignjeni zrak razteka proti obema poloma. Zaradi vrtenja Zemlje se ti prizemni in višinski vetrovi na severni polobli obračajo v desno in na južni v levo. Na severni strani ekvatorja do širine 30° N tako nastane prizemni pas severovzhodnih pasatov. Na južni polobli pa nastane pas jugovzhodnih pasatov. Razmere na polih so obratne. Na severnem polu je površina hladna, prizemni zrak se hladi, zgoščuje in razliva proti ekvatorju. Nadomešča ga spuščanje višinskega zraka. Zaradi vrtenja Zemlje se prizemni veter obrača v desno in do širine 60° N ustvari prizemni pas severovzhodnih vetrov. Okrog južnega pola pa pihajo jugovzhodni vetrovi. 4 V vmesnem pasu med 30° in 60° pihajo pretežno zahodni vetrovi, tako nižinski kot višinski, in pri tem valovijo proti severu in jugu ter tako prenašjo toploto v poldnevniški smeri. Slika 5. Vetrovi. (wikiwand.com) Ko vetrovi pihajo nad oceani, v njih ustvarjajo morske tokove. Eni so hladni, drugi topli, odvisno pač od tega, kod tečejo. Gibanje tokov se dobro ujema z gibanjem vetrov. Ujemanje pa ni popolno, ker lahko vetrovi bolj ali manj nemoteno pihajo okrog Zemlje, tokove pa zaustavljajo celinske pregrade. Le okrog Antarktike je pot za zahodne tokove in vetrove povsem odprta, zato so oboji zelo močni. Ko antarktični tok drvi mimo Rta Horn, se ga del odcepi vzdolž južnoameriške obale proti ekvatorju in v Južnem Pacifiku ustvarja južnopacifiški krogotok. Podobno se zgodi ob Rtu dobre nade, kjer se rodi južnoatlantski krogotok, in ob Rtu Leeuwin, ki ustvarja indijski krogotok. Na severni polobli pa posledično nastaneta severnoatlantski in severnopacifiški krogotok. Slika 6. Morski tokovi. (headwatersscienceinstitute.org) Padavine in vodni krog V zraku je vedno nekaj vodne pare, ki izhlapeva iz morij. Kjer se zrak dviguje, se ohlaja in z njim tudi vodna para; ko se dovolj ohladi, se kondenzira v kapljice ali celo snežinke. Nastanejo oblaki in padavine: dež ali celo sneg. Pri kondenzaciji in morebitnam zmrzovanju sproščena toplota poganja konvektivno dviganje. Kjer pa se zrak spušča, se segreva in morebitni oblaki izhlapijo. Zato je ob ekvatorju mnogo padavin in pri zemljepisni 5 šrini 30° malo. Na dviganje zraka vplivajo tudi gorske pregrade, zato so padavine na njihovi privetrni strani obilnejše, na zavetrni pa šibkejše. Slika 7. Povprečne letne padavine. (wikimedia.org) Voda iz morij izhlapeva, se v ozračju kondenzira, pada na zemeljsko površino kot padavine, se zbira v površinske in globinske reke ter se vrača v morje. To je vodni krog. Reke na svoji poti raztapljajo razne snovi in jih odnašajo v morje. Zato je morska voda slana. Slika 8. Vodni krog. (parkfieldprimary.com) Podnebni pasovi in rastje Sončno obsevanje ter s tem povezana porazdelitev temperature, vetrov in padavin po zemeljskem površju določajo, kakšno bo kje podnebje in s tem tudi, kakšno bo rastlinstvo in živalstvo. Kažejo se naslednji podnebni pasovi: tropski, subtropski, zmerni, subpolarni in polarni. Slika 9. Podnebni pasovi. (meteoblue.com) 6 Tropski pas (ob ekvatorju do širine 23°) je vroč in vlažen. Padavin je veliko. To je pas bujnih deževnih gozdov v porečju Amazonke, v porečju Konga in na Indonezijskih otokih. — Subtropski pas (23-40°) je vroč in suh. Padavin je malo. Gozdovi se redčijo in prehajajo v odprte travnate površine ter puščve. Znameniti sta severni puščavi Sahara in Gobi ter južna puščava Kalahari. — Zmerni pas (40-60°) ima topla poletja, mile zime in zmerne padavine, tudi s snegom. To je pas listnatih in iglastih gozdov. — V subpolarnem pasu (preko 60°) se poletja krajšajo, zime daljšajo in ostrijo ter gozdovi izginejo. Take so severnoameriške goljave in Sibirija. — Polarni pas (ob polih) pa je mrzel, suh in pokrit z večnim ledom. Taki sta Grenlandija in celotna Antarktika. Podnebje pa se spreminja tudi z nadmorsko višino. Višje kot ležijo kraji, bolj hladni so. Lep primer je gora Kilimandžaro v vzhodni Afriki. Ob njenem vznožju je podnebje tropsko, na vrhu pa ležita večni led in sneg. Podobno velja za Himalajo in drugod. Spremembe pokrajine Zemeljska skorja je sestavljena iz kamninskih plošč, ki plavajo na staljeni notranjosti in se medsebojno gibljejo. Celine so zgolj tisti zgornji deli plošč, ki štrlijo nad morsko gladino. Kjer se dve plošči stikata, se zadeve zapletajo: plošči se lahko medsebojno približujeta, oddaljujeta ali vzdolžno drsita. Ob približevanju nastajajo gorovja, na primer Himalaja. Ob oddaljevanju nastajajo jarki, na primer Atlantski globokomorski jarek in Vzhodnoafriški tektonski jarek; ob drsenju pa nastajajo razpoke, na primer Kalifornijska razpoka. Na mejah plošč radi nastajajo vulkani in potresi. Oblika, razporeditev in gibanje celin ter primerjava kamnin in rastlinskih / živalskih fosilov nakazujejo na to, da so vse današnje celine nekoč tvorile eno samo veliko supercelino, Pangeo. To je bilo menda pred kakimi 200 milijoni let. Pa tudi drugače se zemeljska površina počasi spreminja. Težnost kruši nastajajoče gore in jih niža. Morski valovi najedajo obale in nastajajo klifi, recimo tisti na zahodni irski obali. Reke poplavljajo in tvorijo naplavne ravnice, na primer tisto v izlivu reke Brahmaputra. Dolbejo tudi globoke kanjone. Najznamenitejši je kanjon reke Kolorado. Pod zemljo pa v apnenčastih kamninah ustvarjajo velike podzemne jame, recimo Postojnsko jamo. In tudi veter pomaga: dviguje pesek in z njim brusi površino ter v puščavah razgalja kamnite osamelce. Najznamenitejši je Uluru sredi Avstralije. Podnebne spremembe Ne spreminja se le zemeljska površina, ampak tudi podnebje. Najvažnejša je temperatura. Podatke o preteklosti hranita ledena pokrova Grenlandije in Antarktike. Vzorci ledu iz različnih globin vsebujejo ujeti vodik (vezan v molekulah vode), kisik (vezan v 7 molekulah kisika in molekulah vode) ter ogljikov dioksid (ujet v mehurčkih zraka). Vodik nastopa v dveh izotopih, lahkem in težkem, kisik pa v treh. Molekule vode, ki vsebujejo lahke izotope, so lažje in so svoj čas hitreje izhlapevale kot težke molekule. Mešanica lahke in težke vodne pare v ozračju se je kot snežne padavine nalagala na led. Razmerje med lahkimi in težkimi izotopi je kazalec tedanje temperature ozračja. Kolikšno je, določimo z masnim spektrometrom. Časovno skalo umerimo s štetjem letnic, podobno kot pri drevesih, v zadnjih nekaj tisoč letih. Slika 10. Ledene dobe. Podatki iz ledene vrtine na Antarktiki. Izmenjavajo se tople in hladne dobe. (serc.carleton.edu) Meritve kažejo, da si v zadnjih 400 tisoč letih sledijo dolgotrajne hladne dobe in kratkotrajne tople dobe na vsakih 100 tisoč let. Ujemanje med vsakokratno temperaturo in koncentracijo ogljikovega dioksida v mehurčkih je zelo dobro. Višja temperatura, več ogljikovega dioksida. Sedaj smo v zadnji topli dobi, ki se je začela pred kakimi 10 tisoč leti. Zemlja kot topla greda Zakaj se klimatske spremembe dogajajo, (še) ne vemo. Očitno pa pri tem igra veliko vlogo povezava med temperaturo in količino ogljikovega dioksida v ozračju. Vidna sončna svetloba namreč prihaja skozi ozračje brez večjih izgub in segreva zemeljsko površino, ta pa potem seva nazaj v prostor dolgovalovno infrardečo svetlobo. Ogljikov dioksid je take vrste plin, ki zelo vpija to svetlobo in ji preprečuje pobeg. Zato se ozračje bolj segreva, kot bi se sicer. Zemlja je kot topla greda, pri kateri igra vlogo steklenega pokrova kar ogljikov dioksid. Prispevata tudi vodna para in metan. Več je teh "toplogrednih plinov" v ozračju, višja bo njegova temperatura. Kaj pa vpliva na količino ogljikovega dioksida v ozračju? — Prvič, "vsrkavajo" ga oceani: v njih se raztaplja. Hladnejši oceani ga vsebujejo več. — Drugič, "jedo" ga rastline; te iz njega in vode, ki jo srkajo skozi korenine, s pomočjo sončne svetlobe tvorijo razne organske snovi in pri tem spuščajo v ozračje kisik. — Tretjič, rastline poleg omenjene fotosinteze tudi dihajo: porabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid. Tipično pri fotosintezi ustvarjajo več 8 kisika kot ga pri dihanju porabljajo. — Četrtič, živali jedo rastline, pri čemer z dihanjem porabljajo kisik iz ozračja in vanj spuščajo ogljikov dioksid. — In petič, ko rastline in živali umrejo, razpadejo, in eden izmed produktov je ogljikov dioksid, ki se tako vrača nazaj v ozračje. V stabilnih razmerah se vzpostavi ravnotežje — količina ogljikovega dioksida v ozračju je konstantna. Če pa se iz tega ali onega razloga spremeni karkoli, zavzame sistem novo ravnovesno stanje. Klima se spremeni. Človeška poselitev Zemlja je poseljena z ljudmi, ponekod bolj, drugod manj na gosto. Celotna populacija šteje trenutno 8 milijard ljudi vseh ras, jezikov in verstev ter se še veča. Ljudje so si zamejili številne kose ozemlja na vseh celinah razen na Antarktiki in v njih ustvarili svoje države. Vsaka država ima svojo vlado, vojsko, policijo, davkarijo, sodstvo, zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo in drugo. Države niso tako trajne kot gorovja ali reke; skozi čas se večajo in manjšajo, cepijo in združujejo, nastajaja in izginjajo. Vse to gre večinoma z vojnami. Država Slovenija, na primer, je nastala šele leta 1991. Pred tem je bila del večje države, Jugoslavije, ki je razpadla, in še pred tem del Avstro-Ogrske, ki je tudi razpadla. Držav je trenutno okrog 200. Neprimerno bi jih bilo vse naštevati in opisovati. V nadaljevanju se bomo omenili le na nekatere posebej izstopajoče. Slika 11. Države. Vse države je mogoče prikazati s štirimi barvami, ne da bi imeli dve sosednji državi isto barvo. (wikimedia.org) Države se ukvarjajo s kmetijstvom, rudarstvom, industrijo, energetiko, gradnjo, prometom, trgovanjem, turizmom in drugim. V posamezni državi so deleži različni in se spreminjajo. Ljudje gojijo poljščine in redijo živali za hrano. Kopljejo železno ter druge rude. Iz rud pridobivajo železo in druge kovine ter nekovine, kar potrebujejo za izdelavo raznih izdelkov od igel do letal. Rudniki, železarne, različne tovarne ter prometna vozila – avtomobili, vlaki, ladje in letala – potrebujejo energijo za pogon svojih motorjev. Najbolj osnovni so toplotni motorji, ki sežigajo premog, nafto in zemeljski plin. Te energente je seveda potrebno 9 iztrgati iz naročja Zemlje. Bolj praktična je električna energija, ki jo ustvarjajo v elektrarnah in razpošiljajo po daljnovodih do uporabnikov. Obratujejo sončne, vetrne, vodne, toplotne in jedrske elektrarne. Gradijo se velika mesta, ceste in železnice s predori in mostovi, jezovi, pristanišča in letališča. Drževe med seboj trgujejo, to je, kupujejo in prodajajo razne surovine, izdelke in storitve. Vrednost tega blaga določajo v denarnih valutah, recimo v ameriških dolarjih ali evropskih evrih. Za denarne zadeve skrbijo banke. Ljudje se specializirajo za ozka opravila, hodijo v službo in služijo denar, preostanek so prosti. Z denarjem kupujejo vse, kar se kupiti da: hrano, obleko, stanovanje, frizerja, obisk gledališča in drugo. Če imajo dovolj denarja, radi potujejo po svetu in ga spoznavajo. Takrat se tudi na najboljši način poučijo o imenih, legi in značilnostih držav, ki jih obiščejo. Ali pa to dosežejo z branjem dobrih potopisov in gledanjme dokumentarnih oddaj. Po številu prebivalcev so največje države: Kitajska (1,4 milijarde), Indija (1,4 milijarde), Združene države Amerike (340 milijonov), Indonezija (280 milijonov) in Pakistan (240 milijonov). Med najmanjšimi pa so otoške državice Pitcairnovi otoki (40!), Samoa (200 tisoč) in Islandija (400 tisoč). Slovenija je nekje vmes (2 milijona). Nekatere države so gospodarsko bolj razvite kot druge, to je, njihovi prebivalci ustvarjajo več dobrin. Koliko jih uživajo, je druga pesem. Trenutno so gospodarsko najbolj razvite: Združene države Amerike, Kitajska, Japonska, Nemčija in Velika Britanija. Preračunano na posameznika so najbolj gospodarsko razvite male specializirane državice Luksemburg (finance), Singapur (finance in trgovina) ter Katar (nafta in zemeljski plin). Po kvaliteti življenja pa so menda med najboljšimi severnoevropske države Danska, Norveška, Švedska in Finska, ter nekdanji britanski koloniji Kanada in Avstralija. Človek pustoši Nebrzdano razmnoževanje in razširjanje ljudi po Zemlji imata svoje posledice. Sekajo se gozdovi, da bi se pridobila obdelovalna polja. Naselja in mesta se širijo tja, kje jih prej ni bilo. S tem se zmanjšuje prostor za divje živali. Čedalje manj jih je, nekatere pa so že izumrle. K temu pripomore tudi krivolov na preostale živali. Čudovita pestrost življenja in življenskih okolišev nepovratno izginjata. Nekatere države se tega zavedajo in zamejujejo narodne parke, v katerih je treba divjino pustiti pri miru. Najbolj znana parka sta Yellowstone v Severni Ameriki in Serengeti v vzhodni Afriki. Rastoča mesta proizvajajo čedalje več odplak in jih vodijo v reke in morja. S tem zastrupljajo vodo in pobijajo tamkajšnji živelj. Še 10 hujše so razne tovarne, ki s svojimi odpadnimi produkti zastrupljajo zemljo, vodo in zrak. Kje so časi, ko je lahko človek pil vodo neposredno iz reke! Sežiganje fosilnih goriv – premoga, nafte in zemeljskega plina – v termoelektrarnah, toplarnah in prometnih sredstvih izpušča v ozračje dodatni ogljikov dioksid. To je toplogredni plin in vse tako kaže, da se zaradi njega podnebje v zadnjih desetletjih res segreva. Led na polih se pospešeno tali, gorski ledeniki se krčijo, suše in poplave postajajo pogostejše in bolj izrazite. Posledice so lahko katastrofalne. Če bi se začel taliti še permafrost, stalno zmrznjena vrhnja plast zemlje v Sibiriji, bi se sprostil pod njo ujeti metan. Ta je prav tako toplogredni plin in segrevanje bi se dodatno pospešilo. Če bi se zaradi tega stalil ves led, ki leži na trdni podlagi, bi se gladina morij dvignila za 70 metrov in poplavila vsa obalna mesta in kraje na svetu. Kaj bo z ljudmi? Kaj nas čaka? Napovedi česarkoli so nehvaležne, posebno vnaprej ;) Optimistično gledano je današnje segrevanje podnebja povsem naravni pojav in človek nanj nima posebnega vpliva. Smo pač (v malo bolj intenzivni) topli dobi, ki ji bo prej ali slej sledila dolga hladna doba. Tako kot zadnjih 400 tisoč let. Potem nas bo skrbel mraz, ne vročina. Preveč hudo ne bo, storiti ne moremo nič. Pesimistično gledano pa je človek res do te mere zasvinjal in segrel svoje okolje, da ga čakajo težki časi. Če bodo države pametne, bodo omejile rast prebivalstva, omejile umazano proizvodnjo, omejile izpust toplogrednih plinov in povečale medsebojno solidarnost pri premagovanju podnebnih težav. Zgodovina človeštva kaže, da je to malo verjetno. 11 3) vse skrbi kurikulum Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2022-06-22 17:58 Summary Glave sporočil Nismo sami, ki nas z'uli pouk znanosti. Zanimiva sta FallingApple (Harriman) in ARISE (lederman) Linka: http://www.fallingapple.org https://lss.fnal.gov/archive/1998/tm/TM-2051.pdf Lep pozdrav, Marjan 4) tvoja astronomija Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2022-06-19 11:25 Summary Glave sporočil Hello, moz'na varianta za tvojo astronomijo: 4. letnik gimnazije, po konc'anih treh letnikih fizike, izbirni predmet, astronomija vsebina prilagojena iz zaporedja poglavij Ustvarjanja znanosti: 3, 7, 8, 18, 19, 27, 45 in morda s'e kaj. Lp, Marjan 5) Sola v Utopiji Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2022-06-11 17:28 Summary Glave sporočil edu.pdf(~90 KB) Hello. Ti si pedagos'ki fizik. Kaj pravis' o utopic'ni s'oli, ki je v prilogi? Marjan ---- To je šola Šolski okvir – Stopnje in vsebine – Splošni predmetnik – Pouk matematike in fizike – Zaporedje predmetov – Podiplomski študij – Kaj pa učitelji? Znanje v dobršni meri pridobivamo v šolah. Kakšen naj bo šolski sistem, da bo vsakemu odraščajočemu človeku – poleg vrlin in bivanjskih veščin – najprej podelil temeljito osnovno izobrazbo, nadalje vedoželjni manjšini poglobljeno splošno znanje s poudarkom na naravoslovju in končno redkim poklicanim še specializacijo v matematično-fizikalno smer? Obravnavo drugih smeri prepustimo drugim. Kakšne zaporedne stopnje naj ima sistem, kaj naj poučuje na vsaki in v katerem vrstnem redu, da bo učenje lahko, prijetno, hitro in uspešno? Šolski okvir Zgradimo v mislih idealni šolski sistem! Pri tem se zgledujmo po dejanskih primerih nekoč in danes. Če bo idealni sistem različen od katerega dejanskega, bo s tem postal njegova implicitna kritika. Idealni sistem se začne z osemletno osnovno šolo, v katero praviloma vstopajo sedemletniki; ti so se v prvih šestih letih življenja že naučili obvladati telo, govoriti in skrbeti zase. Osnovna šola pokriva temeljne vzgojne in učne vsebine do primerne globine in je za vse enaka. Nadaljnje štiriletne srednje šole za vedoželjno manjšino poglabljajo in širijo te osnovnošolske učne vsebine. Obstaja nekaj srednješolskih različic glede na to, katere vsebine so bolj poudarjene. Sledijo štiriletne visoke šole, ki nadrobno pokrijejo to ali ono ozko področje. S tem je praviloma šolski sistem zaključen. Izobraževalna veriga se pa nadaljuje v časovno nedoločene podiplomske študije, ki poskušajo obstoječi fond človeškega znanja pomembno izpopolniti oziroma nadgraditi. Vsaka izmed postavljenih treh šolskih stopenj – osnovna, srednja in visoka – je vsebinsko zaokrožena. Po njej je možno izobraževanje zaključiti in se zaposliti, ponavadi z nekaj dodatnega usposabljanja, recimo za eno leto. Kdor je končal osnovno šolo, je primeren za ročna dela, denimo v kmetijstvu ali gradbeništvu ali proizvodnji. Tistim s srednjo šolo pripadejo tehnična dela, na primer v administraciji, informatiki ali zdravstvu. One z visoko izobrazbo pa čakajo vodilne, ekspertne, raziskovalne in učiteljske službe. Tako zastavljen šolski sistem ima obliko drevesa. Iz tal raste deblo – osnovna šola. Iz njega poganja nekaj debelih vej – srednje šole z različnimi usmeritvami, ki se na vrhu razcepijo v množico tankih šib – visokih šol. Iz zgornjih koncev debla, debelih vej in 1 ID Sklop Vsebina ARS Bivanje Filozofija in verstva Praktične veščine Lepe umetnosti LIN Jeziki Materni jezik Svetovni jezik SCI Znanost Matematika Fizika NAT Vede Geografija Zgodovina Biologija Psihologija Sociologija tankih šib poganjajo še drobne vejice – poklicna usposabljanja. Šolar – učenec, dijak ali študent – pleza po šolskem drevesu po poti, ki ga zanima, in do višine, ki jo želi in zmore. Stopnje in vsebine Šolanje na vseh treh stopnjah – osnovni, srednji in visoki – poteka po letnikih. V posameznem letniku so približno enako stari šolarji. Če je letnik velik (predvsem v osnovnih in srednjih šolah), je razdeljen na razrede primerne velikosti. Manjši ko je razred, bolje je. Razredi so spolno mešani. Šolsko leto ima po dve štirimesečni polletji – jesensko in pomladno – z vmesnimi in končnimi počitnicami. To pomeni okrog 30 tednov šolanja na leto. Šolski dnevi v tednu so od ponedeljka do petka. Na osnovni in srednji šoli so vsak dan dopoldne praviloma štiri šolske ure. Vsaka traja tričetrt prave ure; vmes je četrturni odmor. Na visoki šoli so vsak dan dopoldne praviloma tudi štiri šolske ure. Šolske ure so namenjene pouku, ponavljanju, vajam in ustvarjanju. Šolarji ne dobivajo domačih nalog. Ocen ni. Vsak konec letnika opravljajo zaključne pisne izpite. V višji letnik se lahko vpišejo le, če izpite uspešno opravijo. Dovoljeno je večkratno ponavljanje izpitov. Na koncu vsake uspešno končane stopnje – osnovne, srednje ali visoke – dobi šolar ustrezno diplomo. Vpis na višjo stopnjo je mogoč le s tako diplomo. Prav tako je potrebno opraviti še ocenjevan sprejemni izpit. Če je kandidatov preveč, se upošteva na njem dosežena ocena. Vsebina, iz katere zajema pouk, je celotna kultura, duhovna in materialna, ki jo je do sedaj ustvarilo človeštvo. Prikladno jo razdelimo v štiri krovne učne sklope. Ti morajo biti – kakor je treba – notranje čim bolj homogeni in med seboj šibko sklopljeni. Osnovna in srednja stopnja črpata iz vseh štirih sklopov, visoke šole pa nato iz njih iztrgajo in naprej razvijajo le to ali ono ozko vsebino. Sklopi so prikazani v tabeli 1. Tabela 1. Krovni učni sklopi in njihove vsebine. Sklopi so poimenovani ARS = Ars vivendi, LIN = Lingua, SCI = Scientia, NAT = Naturalis historia. 2 1-4 5 6 7 8 1 2 3 4 ARS Vzgoja2 Teh2 Rač2 Gos2 Civ2 Fil2 Rel2 Umet3 Umet3 LIN Slo5 Slo5 Slo5 Slo5 Slo5 Ang5 Ang5 Ang5 Ang5 SCI Mat5 Mat5 Mat5 Fiz5 Fiz5 Mat5 Mat5 Fiz5 Fiz5 NAT Okolje3 Geo3 Geo3 Hist3 Hist3 Bio3 Bio3 Psi2 Soc2 Nekateri matematike ne štejejo pod znanost, spet drugi pa hočejo pod znanost spraviti še vse med geografijo in sociologijo. Mi se bomo držali zapisane razdelitve. Splošni predmetnik V skladu s postavljenim težiščem obravnave je smiselno najprej okvirno obravnavati pouk na osnovni in naravoslovni srednji stopnji, nato pa podrobneje še pouk znanosti preko vseh stopenj. Razkosajmo torej učne sklope na množico zaokroženih učnih predmetov in jih razvrstimo po letnikih! Rezultat kaže tabela 2. Tabela 2. Predmetnik v osemletni osnovni in štiriletni naravoslovni srednji šoli, prikazan za vsak letnik: Vzgoja – moralna, zdravstvena in bonton, Teh(nična vzgoja), Rač(unalništvo), Gos(podinjstvo), Civ(ilna vzgoja); Fil(ozofija), Rel(igije), Umet(nostna vzgoja); Slo(venščina), Ang(leščina); Mat(ematika), Fiz(ika); Okolje, Geo(grafija), Zgod(ovina), Bio(logija), Psi(hologija), Soc(iologija). Pri vsakem predmetu je označeno število ur na teden. Vsak dan je ena ura namenjena jezikom (LIN), ena znanosti (SCI) in ena – izmenično – bivanjskim veščinam (ARS) oziroma prirodopisju (NAT). To so skupaj tri ure dnevno. Četrta ura – praviloma zadnja – je namenjena telovadbi in različnim športom po izbiri. Bivanjska vzgoja je na nižji osnovni stopnji predvsem moralna in zdravstvena, na višji osnovni pa gospodinjska in državljanska. Filozofija vključuje gnostiko in etiko, religija pa verstva ter ateizem. Umetnost predstavi človeški opus izbranih leposlovnih, likovnih in glasbenih izdelkov. Slovenščina na nižji osnovni stopnji zajema branje in pisanje, na višji osnovni stopnji pa slovnico, stilistiko in retoriko. Podobno velja za angleščino. Prirodopis je na nižji osnovni stopnji namenjen spoznavanju lokalne pokrajine, rastlin, živali in ljudi. Na višji osnovni stopnji se prevesi v globalno geografijo (fizično in politično) in zgodovino. Sledijo biologija (sistematika, anatomija/fiziologija, genetika in evolucija) ter psihologija in sociologija. "Športna" ura na osnovni stopnji je namenjena telesnim vajam, atletiki, gimnastiki, plavanju in igram z žogo, na srednji stopnji pa dodatno še plesu in raznim borilnim veščinam po izbiri. 3 E P S B M (izbirni) MAT Narav. št. Ulom. št. Relat. št. Kompl. št. Enačbe Funkcije Vektorji Dif. in int. Analiza polj Statistika Numerika FIZ Orientacija Astronomija Geometrija Statika Dinamika Vekt. din. Analit. din. Kontin. din. Spec. rel. Sploš. rel. Snovi Kemija Toplota Termodin. Analit. tdin. Elektrika Elektrodin. Elektronika Optika Kvant. delci Kvant. din. Kvant. eldin. Nukleonika Osnovni delci Zvezde Kvant. grav. Pouk matematike in fizike Pouk mat / fizike obravnavajmo posebej, podrobneje in preko vseh treh zaporednih stopenj. V predmetnik ga razgradimo tako, kot kaže tabela 3. Vodilna nit je genetično načelo: kakor se je učilo človeštvo, tako se naj poučuje posameznik. Osnovna šola pokrije stari in srednji vek, srednja šola novi vek in visoka šola sodobnost. Predmeti so razvrščeni v dvodimenzionalno tabelo, matriko znanosti. Prvi snop vrstic (MAT) je razdrobljena matematika in drugi snop (FIZ) je razdrobljena fizika. Zaporedne vrstice opisujejo čedalje globlje plasti narave: telesa, molekule in atome, elektrone in fotone, jedra in nukleone. Vzporedni stolpci pa kažejo razvoj in izboljšanje posamičnih spoznanj. Tabela 3. Genetični predmetnik mat/fizike v osnovni šoli, naravoslovni srednji šoli in na visoki šoli za fiziko. Šolske stopnje so označene kot E = Elementary (1-4), P = Primary (5-8), S = Secondary (1-4), B = Bachelor (1-3) in M = Master (4). Predmeti na stopnji M so izbirni glede na razne študijske usmeritve. Kaj spada v vsak predmet, je večinoma razvidno iz njegovega imena in zgodovinske dobe, ki jo pokriva. Astronomija, geometrija, statika, kemija in optika se vse rodijo kot posebni predmeti fizike in nato poniknejo v druge, višje razvite predmete. Tehnika je skrita v notranjosti ustreznih predmetov. Zaporedje predmetov Na izbrani stopnji – E, P, S, B in M – se predmeti obravnavajo od vrha proti dnu zaporedno: obravnavani predmet zasede v osnovni in srednji šoli po eno uro dnevno, na visoki šoli pa dve uri dnevno. Preostale dnevne ure – tri v osnovni in srednji šoli ter dve na visoki šoli – so zasedene z drugimi predmeti. Obdelava poteka toliko tednov zapored, da je predmet zaključen. 4 Šola Leto Predmet E 1 Mat 2 Mat 3 Mat 4 Mat P 5 Mat 6 Mat 7 Astronomija, Geometrija 8 Statika, Kemija S 1 Mat 2 Mat 3 Dinamika, Toplota 4 Elektrika, Optika B 1 Mat 2 Vekt. dinamika Relativnost Termodinamika Elektrodinamika 3 Kvantni delci Kvantna dinamika Nukleonika Zvezde M NAT 4 Analit. dinamika Analit. kvant. dinamika Kvant. eldinamika Osnovni delci M TEH 4 Metrologija Fizikalna kemija Fizika trdne snovi Nuklearna tehnika M AST 4 Analit. dinamika Sploš. relativnost Teorijska astronomija Astro. meritve M MET 4 Meh. kontinuov Analit. termodinamika Teorijska meteorologija Meteo meritve M EDU 4 Pedag. in andragogika Didaktika fizike Razvoj fizike Strokovno pisanje Tabela 4. Predmetnik mat/fizike po posameznih letih v osnovni šoli, naravoslovni srednji šoli in na visoki šoli za fiziko. Šolske stopnje so označene kot E = Elementary, P = Primary, S = Secondary, B = Bachelor. Zadnja stopnja M = Master je razcepljena na naravoslovno, tehnično, astronomsko, meteorološko in izobraževalno smer. Preostale dnevne ure (izven dveh glavnih) na visoki šoli so namenjene izbirnim "dopolnilnim" predmetom, ki nas tukajle ne zanimajo (računalništvo, programiranje, laboratorijska praksa, raziskovalno delo in še kaj). Zapisani predmetnik mat/fizike je strogo zaporeden: naslednji predmet se začne šele, ko je predhodni končan. Tako se šolar hkrati uči le ene stvari, kar je zelo dobrodošlo. Odpade tudi 5 potreba po vzporednem usklajevanju med matematičnimi in fizikalnimi predmeti. Tukaj ni prostora za podrobne razčlembe vsebin; navedimo le njihove okvirne značilnosti. Matematika je vedno razvita, preden je potrebna v fiziki. Vendar se nikoli ne razvija na zalogo. Po drugi strani pa fizika uporablja le dotlej razvito matematiko in hkrati služi kot najboljša vaja za njeno uporabo. Na vsaki zaporedni stopnji se uvede nova vrsta števil: naravna; ulomna; realna (pozitivna in negativna ulomna); kompleksna (fazorji); in vektorji. Simbolične oznake za posamična konkretna števila se uvajajo takoj od začetka. Na osnovni stopnji učenec osvoji naravna števila in štiri osnovne računske operacije nad njimi. Na naslednji stopnji sledi računanje z decimalnimi števili in ulomki ter potenciranje in korenjenje. Srednja stopnja najprej postreže z realnimi števili, splošno potenco in logaritmom, nato pa še z realnimi funkcijami, tudi kotnimi, in njihovim odvajanjem in integriranjem. Slednje je potrebno, če hočemo obravnavati zaresno fiziko, ne le namišljene. Ves preostanek "naravoslovne" matematike je postavljen v visoko stopnjo. Presenetljivo je, kako dobro se na ta način medsebojno ujamejo in podprejo didaktika, zgodovinski razvoj in logična zgradba znanosti. Podiplomski študij Ko študent diplomira na zadnji stopnji, se praviloma zaposli na takšni ali drugačni ustanovi: raziskovalnem inštitutu, strokovnem zavodu, industriji in šolstvu. Marsikomu ob tem ne usahneta radovednost in žeja po znanju ter raziskuje naprej, bodisi na področju svoje zaposlitve (če je možno) ali izven nje. Iz študentskih dni pozna nekatere nerešene probleme v svoji stroki. Mogoče pri svojem delu zazna ali naleti še na kakšen nov problem, za katerega meni, da je nerešen in katerega rešitev bi pomenila občuten doprinos k obstoječemu človeškemu znanju. Problem je lahko teorijski, računski ali eksperimentalen. Sam ali kot član kakšne ekipe se problema loti in ga morda pomaga rešiti. Potem napiše o tem članek in ga pošlje priznani znanstveni reviji. Morda ga revija objavi. To je znak, da je doprinos znanju vreden. Zato o tem napiše disertacijo in jo predloži visoki šoli, kjer je diplomiral. Ta jo morda sprejme in povabi avtorja na obrambo. Avtor disertacijo ubrani. Visoka šola mu v priznanje podeli doktorski naslov. Kaj pa učitelji? Šola stoji in pade z učitelji. Ne samo učenje, tudi poučevanje mora biti lahko in prijetno. Takšno pa bo šele takrat, ko bo, med drugim, imel učitelj le malo šolskih obveznosti: na osnovni in srednji stopnji ne več kot deset ur tedensko, na visoki stopnji pa še dvakrat manj. Odkod mu potem dodatne delovne ure, da bo 6 zaslužil svojo polno plačo? Nekaj od priprave na pouk: za vsako uro pouka je potrebna najmanj ena ura priprav in / ali naknadnih obdelav. Največ pa od tega, da bi bilo učiteljevanje postavljeno kot odlikovana delna zaposlitev za tiste strokovnjake, ki delajo na primernih strokovnih področjih, jih srce vleče v poučevanje in so opravili ustrezna dopolnilna izobraževanja. Osnovnošolski učitelji mat / fizike se izobrazijo na visoki pedagoški šoli, srednješolski na visoki šoli za fiziko in visokošolski se rekrutirajo iz nabora doktorjev fizike.? 7 6) Knjige, papirnate in elektronske Kontaktna slika Od Marjan Divjak Za Vicar Datum 2021-12-10 13:18 Summary Glave sporočil Zdravo, hvala za novice iz Arsoja. Direktorje boste z'e prez'iveli, z'alostno pa je slis'ati o degradaciji knjiz'nice. Nobena elektronska knjiga se ne more meriti s papirnato. Kvec'jemu, c'e jo sami natisnemo. Lepo, da ste se spravili k digitaliziranju nekaterih knjig. Mimogrede -- link, ki si mi ga poslal, ne kaz'e na Hoc'evarja in Petkovs'ka, ampak na Tomislava Mihelic'a. Kaj, ko bi ustvarili spletno stran "Meteorolos'ka knjiz'nica" in vanjo vskladis'c'ili digitalizirane strokovne knjige / publikacije? Nekaj takega, kot Gutenberg. V sodelovanju z meteo faksom in DMS. Lep pozdrav, Marjan
   
   
   
   
   
   
   
3. 
   Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije,
   - 1. jan. 2025
   
   Slovenija je polnopravna članica Evropske vesoljske agencije od 1. januarja 2025. Zgodba se je začela že leta 2008 s podpisom sporazuma o sodelovanju, zadnjih nekaj let pa smo imeli status pridružene članice, ki je omogočal omejeno sodelovanje pri programih, a država ni imela polnega glasu pri soodločanju o prihodnosti agencije. Zdaj je Slovenija uradno dobila enako težo kot vseh preostalih 22 članic - imenitno. Evropska vesoljska agencija je bila ustanovljena leta 1975 - sedež ima v Parizu. V Rimskih Toplicah je potekal vrh med Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo, kjer iščejo nove priložnosti, ki jih članstvo prinaša našemu vesoljskemu sektorju. Zvečer pa je bila v Vitanju osrednja slovesnost.
   Ob slovesni pridružitvi Slovenije Esi je bila tudi znova izdana knjiga Problem vožnje po vesolju – Raketni motor, ki jo je napisal Herman Potočnik - Noordung daljnega leta 1928, pred skoraj sto leti. Von Braunova doktorska disertacija iz leta 1934 je bila več desetletij vojaška skrivnost. Na zadnji strani vsebuje seznam uporabljene literature: med desetimi knjigami so tri s področja astronavtike. Potočnikova knjiga je zapisana pod zaporedno številko 5, sledi ji Oberthova knjiga iz leta 1929 in revije Die Rakete (1927-1929). Von Braun v disertaciji opozori tudi na napako v neki Potočnikovi enačbi. Različica Potočnikove vesoljske postaje je bila leta 1955 upodobljena v Walt Disneyevem risano-igranem dokumentarnem filmu Man and the Moon, v katerem je nastopil von Braun. Podobna postaja se je pojavila še v znamenitem filmu Stanleya Kubricka Odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey, 1968) in drugih znanstveno-fantastičnih filmih.
   
   
   Slovenija je pomembna in enakovredna partnerica v Esi, njen vstop pa je "zelo poseben trenutek", je dejal generalni direktor Ese Josef Aschbacher. Slovenija je Esi kot uradno darilo podarila maketo Noordungove vesoljske postaje; maketa bo stalno razstavljena na sedežu agencije.
   
   
   
   
4. 
   Obisk pevcev iz krajev z imenom Šentvid - imenitno,
   - 11. jan. 2025
   
   V soboto 11. jan. 2025 ob 19:45 sva Klemen in Zorko sprejela cca 30 imenitnih pevcev iz krajev z imenom Šentvid. Tokrat so imeli srečanje v Šentvidu nad Ljubljano. Pobudo za obisk observatorija je dala bivša sodelavka z G. Šentvid Mojca Peternel.
   Kljub megli z vidnim nebom, smo si uspeli ogledati Luno, le dva obiskovalca pa Jupiter ... žal vreme ni dopuščalo več. Je pa Luna skozi rahlo meglo bila izjemno imenitna - ves ostali del neba se praktični ni videl skozi meglo, razen za kako minuto Jupiter. Še ob 19:30 se je dalo ogledati Venero (lepa mena), tudi Mars in Saturn sta bila imenitna - vsekakor pa tudi Jupiter. A za obiskovalce po 19:45 je ostala prijazna zgolj še Luna - res zanimiva izkušnja, pršenje iz megle in opazovanje Lune. Je pa Klemen (vzporedno z opazovani) v observatoriju še predstavil naše delo, imenitne obiskovalce, to je podpisa na steni observatorija, ki sta jih prispevala Nasina astronavta slovenskih korenin Sunita Lyn "Suni" Williams 7./8. oktobra 2014 in Randolph James "Komrade" Bresnik 12. marca 2018 (pozneje še njegova žena Rebecca M. Bresnik - NASA , 13. nov. 2019, predavala je temo "Back to the Moon Plan" ). Sunita je ravno sedaj v orbiti Mednarodne vesoljske postaje - tako da jih je ta zgodba precej zanimala.
   Veliko je bilo zelo vmesnih vprašanja - pevci so bili prav imenitna in radovedna družba. Megla in mraz sta naredila svoje in tako smo se po šolski uri prijateljsko poslovili ... In še kdaj. Prvič mi v gneči, mrazu, številčnosti, ni uspelo posneti nobene fotografije :( ali :)
   
   
   Podpisa in sliki Nasinih astronavtov slovenskih korenin Sunita Lyn "Suni" Williams 7./8. oktobra 2014 in Randolph James "Komrade" Bresnik 12. marca 2018. Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ.
   
   
   
   
   Slika dijakov Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid z Nasini astronavtom Randyjem Bresnikom - 12. marca 2018.
   
   
   Rebecca M. Bresnik (NASA - strokovnjakinja za pravo v vesolju) stoji zraven Sunitine slike - 13. nov. 2019, Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ.
   Vse slike posnel Zorko Vičar.
   
   
   Nepričakovan, a izjemen obisk astronavtke Sunite Lyn "Suni" Williams - 7./8. oktober 2014 (21:20 - 0:30). Astronomski observatorij Gimnazije Šentvid - LJ.
   To je "zadnji" posnetek notranjosti observatorija, ko na steni še ni bilo Sunitinega podpisa (spodaj nastaja). Na steni se tudi opazi naše delo, grafi, slike, priznanja ... Žal tega ni več (na steni).
   
   Ujel sem trenutek, ko se Nasina astronavtka Sunite Lyn "Suni" Williams podpisuje na steno šentviškega observatorija - 7. oktober 2014.
   
   
   Šentviška ura je že odbila polnoč - astronavtka Sunita Williams med Šentviškimi astronomi, 8. oktober 2014, 00:07.
   
   Predaval pa nam je tudi Slovenec in izjemen Nasin strokovnjak Dušan Petrač.
   
   
   Dušan Petrač je leta 2009 predaval tudi skupini U3 na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana.
   Foto: Zorko Vičar
   
   
   Občinstvo, člani U3 in dr. Dušan smo bili vzajemno navdušeni nad dobro atmosfero med predavanjem. Dr. Petrač je podajal snov z velikim žarom in zanosom, poslušalci pa so ga pri tem prisrčno vzpodbujali. 22. oktobra 2009 je predaval že zjutraj ob 9. uri na kongresu "Slovenija in vesolja - včeraj, danes, jutri" in zvečer ob 21. uri še pri nas na Šentvidu.
   Foto: Zorko Vičar
   
   
   
   
5. 
   Tekmovanja osnovnošolcev (Utrinek) in srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja v šolskem letu 2024 / 2025
   Državno tekmovanje bo v soboto 11. januarja 2025 ob 10.00
   
   Tudi letos bo Gimnazija Šentvid - Ljubljana gostila Državno tekmovanja osnovnošolcev in srednješolcev v znanju astronomije v šolskem letu 2024 / 2025 za področje:
   Osrednja Slovenija - sever , Gimnazija Šentvid Ljubljana, Prušnikova ulica 98, 1210 Ljubljana Šentvid (sobota, 11. januar 2025 ob 10.00).
   Literatura:
   Astronomija, France Avsec, Marijan Prosen, DMFA, 2006
   Zvezdni atlas (I in II del), Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
   Ozvezdja, Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
   Vesolje - velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, 2008
   Leksikon fizika, A. Guštin, A. Mohorič, J. Strnad, Cankarjeva založba, 2008
   Reviji Spika in Presek
   Vrtljiva zvezdna karta
   
   
   * Razpis tekmovanja srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja v šolskem letu 2024 / 2025
   * Razpis tekmovanja osnovnošolcev v znanju astronomije Utrinek v šolskem letu 2024 / 2025
   
   
   Med malico (samo del tekmovalcev - 30, 18. december 2010) - na vprašanje, koliko jih je že opazovalo skozi teleskop, sta roke dvignila samo dva.
   
   Na vprašanje, ali imajo na šoli teleskop, je roke dvignilo 10 učencev, 18. december 2010.
   
   Kakšni bodo odgovori leta 2025?
   
   Na Šentvidu je tekmovalo 93 učencev (tako učenci osnovnih in srednjih šol) - tekmovanje sta odlično realizirala Klemen Blokar s pomočniki.
   
   
   
   
   
   
   
   
   
6. 
   Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike,
   - dec. 2024
   
   
   Slovenski fizik Marcos Bavdaž prejel prestižno nagrado Ese za razvoj inovativne optike
   Vir: STA
   
   Ljubljana, 24. decembra - Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki vodi tehnološki oddelek v Evropski vesoljski agenciji (Esa) na Nizozemskem, je minuli teden v Parizu prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije v znanosti in tehnologiji. Priznanje je prejel za razvoj optike iz silicijevih por za Esino misijo NewAthena, ki bo močno vplivala na vsa področja astrofizike. Francija, Pariz. Slovenski fizik Marcos Bavdaž, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave, je minuli prejel nagrado generalnega direktorja Ese za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije . Foto: osebni arhiv
   
   Esa nagrade generalnega direktorja za inovacije in preobrazbo na področju znanosti in tehnologije od leta 2023 podeljuje sodelavcem, ki so s svojimi prispevki pomembno pripomogli k uspehu agencije. "Počaščen sem, da sem prejel to nagrado, ki predstavlja priznanje za moje delo v zadnjih 20 letih na podlagi mojih patentov," je za STA povedal Bavdaž, Slovenec, rojen v Braziliji, ki na Nizozemskem vodi oddelek za razvoj naprednih tehnologij za prihodnje Esine znanstvene odprave.
   
   Bavdaž je izumil revolucionarno novo tehnologijo rentgenske optike, optiko s silicijevimi porami, ki bo omogočila izvedbo velike Esine znanstvene misije NewAthena (New Advanced Telescope for High-Energy Astrophysics) - največjega rentgenskega observatorija, kar jih je bilo kadarkoli zgrajenih. Pod vodstvom Bavdaža so evropska industrija in institucije razvili to prelomno tehnologijo od prvih idej do njene pripravljenosti za uporabo v misijah.
   
   Optika s silicijevimi porami je ključna tehnologija za misijo NewAthena, saj omogoča izjemno zmogljivo opazovanje rentgenskega vesolja. Kot je pojasnil Bavdaž, je prednost optike s silikonskimi porami v tem, da zagotavlja veliko učinkovito površino, dobro kotno ločljivost in hkrati nizko maso, medtem ko lahko obstoječe tehnologije rentgenske optike optimizirajo le dva od teh treh parametrov.
   
   Observatorij NewAthena naj bi izstrelili okoli leta 2037 z evropsko raketo Ariane 6. Raziskoval bo nekatere najbolj visokoenergijske pojave v vesolju z natančnostjo in globino brez primere. "S pogledom globoko v vesolje bo NewAthena opazovala nastanek prvih črnih lukenj in bo močno vplivala na vsa področja astrofizike. Ta misija bo zagotovila izjemno kombinacijo učinkovite površine, opazovanje velikega območja neba in energetske ločljivosti," je povedal Bavdaž.
   
   S pomočjo Bavdaževe tehnologije rentgenske optike s silicijevimi porami bo observatorij omogočil študije širokega spektra astronomskih pojavov, od planetov in eksoplanetov, izbruhov žarkov gama, črnih lukenj, Jupitrovega severnega sija, do kometov v našem Osončju.
   
   Misija NewAthena je del širšega Esinega programa Kozmična vizija (Cosmic Vision), ki določa prioritete za raziskovanje vesolja v prihodnjih desetletjih. Novembra 2023 je Esin odbor za znanstveni program potrdil misijo NewAthena kot osrednjo misijo Esinega znanstvenega programa. S to misijo želi Esa v prihodnjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo na področju rentgenske astronomije.
   
   
   
   
7. 
   Primerjava binokla Sky Master 15×70 PRO, s starejšo in cenejšo verzijo,
   - 16. dec. 2024
   
   
   V majski Spiki iz "davnega" leta 2012 sem objavil članek o daljnogledu Sky Master 15×70 (še danes je ta daljnogled čislan med astronomi). Lahko ga preberete na spodnjem linku - tudi odziv na članek (odzivov je bilo še več).
   »Žepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del,
   - koliko poznamo ponudbo in uporabnost daljnogledov, tudi z vidika pomoči slabovidnim
   ( strani 230 - 234, Spika 5, 2012 )
   * Odziv na članek - Gorazd Bizjan (NebesniGospodar) - Spika 10 (2012)
   
   Celestron se je po dolgih letih odločil, da zelo uspešno serijo poceni daljnogledov Sky Master, nadgradi v serijo Sky Master PRO. Ta serija ima notranjost napolnjeno z dušikom (ni rosenja), ohišje je vodoodporno, leče so večplastno naparjene (tako se dodatno zmanjša odsev), priložen je soliden stativadapter na katerega lahko namestimo iskalo na rdečo piko. Pokrovčki so kvalitetni in lahko obvisijo na objektivih. Na okularja lahko pritrdimo filtre. Torbica je tudi zelo solidna napram prvotni seriji Sky Master 15×70. Daljnogled ima še zmeraj zelo razkošno polje 4.4 ° !!!
   Vse povedano se sliši zelo optimistično napram starejši verziji - kako pa je v resnici - pa mora testirati vsak sam. V pomoč sta nam lahko recimo tudi spodnja linka in odzivi, ocene na nov Sky Master 15×70 PRO:
   ** https://www.harrisontelescopes.co.uk/acatalog/celestron-skymaster-pro-15x70-binoculars.html
   ** https://www.amazon.com/Celestron-15x70-SkyMaster-Binoculars-Astronomy/dp/B00U6AIZHE?th=1
   Odzivi so večinoma pozitivni - so pa nekateri tudi zelo zadržani.
   Sam še daljnogleda Sky Master 15×70 PRO nisem testiral, a ga je testiral kolega Gorazd Bizjan in ga je tudi primerjal s cenejšo, starejšo različico z mojega članka iz 2012.
   V decembrski Spiki 2024 lahko torej preberete, kaj je ugotovil.
   Če povzamem Gorazdov zaključek.
   Ima mešane občutke, je hkrati čudovita naprava s krasno sliko (skoraj za razred boljšo od stare verzije, svetlejša in kontrastnejša) in to za zmerno ceno (cca 210 $). Uporaba z očali pa je veliko slabša glede na starejšo verzijo - zelo zoži polje. Vesel je torej stare verzije, a se tudi nove "PRO" serije ne bi branil. O ostalih pripombah pa več v Gorazdovem članku.
   
   Kot sem sam napisal v članku iz maja 2012:
   "Opisi nebesnih objektov, ki jih lahko preberemo v odlični Bojanovi knjigi Ozvezdja in veljajo za daljnogled 10x50, zagotovo veljajo tudi za daljnogled 15x70." In to zagotovo še bolj velja tudi za novo serijo 15x70 PRO.
   Da se kupiti tudi verzijo Sky Master 20×80 PRO - zagotovo se jo splača testirati (cca 430 $), a je več kot 2x dražja od stare verzije brez 'pro'. Moj nasvet čez palec je (in izkušnje), če imate le 200 $, kupite prvotno verzijo Sky Master 20×80 s poljem kar 3.7 ° (cca 200 $). To je zagotovo ena boljših kompromisnih rešitev.
   Če imate pa zgolj 70 $ in vam babica ter dedek podarita še 60 $ (malo jih pocukajte za žep), pa je stara verzija binokla Sky Master 15×70 prav dober začetek za vstop v skrivnostni svet nebesnih čudes (sploh če ste zelo kratkovidni -10 ...).
   
   
   
8. 
   Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) v rani mladosti,
   - 11. dec. 2024
   
   
   Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja. Vesolje je staro 13,8 milijarde let.
   Povzeto po RTVS.
   
   Galaksija Roj kresničk (Firefly Sparkle) je obstajala 600 milijonov let po prapoku oziroma začetku časa. Vesoljski teleskop James Webb jo je torej ujel v "otroštvu" vesolja. To je staro 13,8 milijarde let.
   
   Pri odkritju je pomagala mati narava, ki je ustvarila ogromno "povečevalno steklo". Med nami in Rojem kresničk je namreč jata galaksij MACS J1423, ki s svojo maso močno ukrivlja okoliški prostor-čas, s tem pa izostri zadeve za njo. Pojav se imenuje gravitacijska leča in omogoča, da vidimo galaksije, ki so sicer pretemne in preveč oddaljene za zaznavo.
   
   Astronomi so razbrali deset ločenih zvezdnih kopic, torej gostejših skupkov zvezd. Tudi to je pomembno: gre za najbolj oddaljene potrjene zvezdne kopice doslej.
   
   Webb jih je kemično analiziral, tako da je njihovo svetlobo razbil na posamezne valovne dolžine. Znanstveniki so tako ugotovili, da so zvezdne kopice različnih starosti. To pomeni, da zvezde v tej galaksiji niso nastale vse naenkrat, temveč v različnih časovnih obdobjih. Ugotovitev je pomembna, ker potrjuje teorijo o postopnem razvoju galaksij.
   "Pomembno je, da obstaja stalni dialog med opazovanji in teorijo," izjavo raziskovalca Nicholasa Martina.
   Slovenka Maruša Bradač je pred leti sodelovala pri razvoju enega izmed instrumentov teleskopa James Webb, zato je njena raziskovalna skupina dobila več kot 200 ur opazovalnega časa v tem naprednem observatoriju. Pri raziskavi je sicer sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in inštitutov po vsem svetu. Med njimi je bila tudi slovenska ekipa s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Slovenska ekipa je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic.
   
   Uspelo ji je tudi poustvariti podobo galaksije, kakršno bi jo videli brez vmesne gravitacijske leče, za kar je bil odgovoren doktorski študent Gregor Rihtaršič. "Da smo lahko iz povečane in skrajno popačene slike galaksije v obliki podolgovatega loka rekonstruirali njeno pravo podobo, je bilo ključno razumevanje gravitacijske leče – jate galaksij MACS 1423, ki leži med nami in galaksijo Firefly Sparkle. Modeliranje takšne gravitacijske leče je že samo po sebi zanimivo, saj pri tem izračunamo, kje se v jati skriva očem nevidna temna snov, ki s svojo gravitacijo povzroči odklon svetlobe oddaljenih galaksij," je pojasnil Rihtaršič.
   Rekonstruirana podoba kaže, da se galaksija še ni posedla v klasično obliko diska.
   
   V bližini Roja kresničk sta še dve galaksiji, oddaljeni 6500 in 42000 svetlobnih let. Tri galaksije najbrž krožijo okoli skupnega središča in so najbrž na tem, da se bodo združile. Oziroma – najbrž so se že. Gledamo namreč trenutek v davni, davni preteklosti, ki je že minil.
   
   Glejte tudi esawebb.org: https://esawebb.org/news/weic2429/
   
   Čestitke vsem sodelujeočim za uspešno analizo galaksije iz davne preteklosti in seveda vsem iz slovenske ekipe.
   
   
   
   
   
   
   
   
   Zanimive spletne strani
   
   The Slow Path for Studious Learners to a Career in Software Development
   https://launchschool.com/
   
   CS50's Introduction to Computer Science
   https://www.edx.org/learn/computer-science/harvard-university-cs50-s-introduction-to-computer-science
   
   MonkeyUser.com
   https://www.monkeyuser.com/
   
   GPTKit: Detect AI Generated Text
   https://gptkit.ai/
   
   Way more than book summaries
   https://www.shortform.com/
   
   The Misinformation Susceptibility Test
   https://www.cam.ac.uk/stories/misinformation-susceptibility-test
   
   Uncle Rod's Astro Blog http://uncle-rods.blogspot.com/
   
   ESA WEB TV ONE
   https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ESA_Web_TV
   
   
   gibanje_znanost_mladini_okt1965_A_Cadez_B_Dintinjana_M_Prosen.jpg
   
   
   
   
   
   
   Ekipa iz 2005.
   
   
   Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.
   
   
9. 
   
   
   
   
   

   DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995! Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone. Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!

   
   
   
   
   

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

Sončev mrk 8. april 2024