Ustrezne hitrosti na dogovorjeni višini 10 m nad ravnim odprtim zemljiščem | |||||||
stopnja po Beaufortu | naziv vetra | hitrost v vozlih | hitrost v m/s | srednja hitrost v m/s | hitrost v km/h | hitrost v angleških miljah na uro | Opis pojava na kopnem |
0 | Tišina | <1 | 0-0,2 | 0 | <1 | <1 | Mirno. Dim se dviga navpično. |
1 | Lahna sapica | 1-3 | 0.3-1.5 | 0,9 | 1-5 | 1-3 | Smer vetra opazimo po gibanju dima, ne pa po vetrokazu. |
2 | Sapica | 4-6 | 1,6-3,3 | 2,4 | 6-11 | 4-7 | Veter čutimo na obrazu, listje trepeta, vetrokaz se giblje. |
3 | Šibak veter | 7-10 | 3,4-5,4 | 4,4 | 12-19 | 8-12 | Listje in vejice na drevju se ves čas gibljejo. Lahke zastave plapolajo. |
4 | Zmeren veter | 11-16 | 5,5-7,9 | 6,7 | 20-28 | 13-18 | Veter dviga prah in papir, giblje tanjše veje. |
5 | Precej močan veter | 17-21 | 8,0-10,7 | 9,3 | 29-38 | 19-24 | Zibljejo se tanjša listnata drevesa, na stoječih vodah nastajajo manjši valovi z grebeni. |
6 | Močan veter | 22-27 | 10,8-13,8 | 12,3 | 39-49 | 25-31 | Gibljejo se debele veje, sliši se žvižganje telegrafskih žic, uporaba dežnika je otežkočena. |
7 | Zelo močan veter | 28-33 | 13,9-17,1 | 15,5 | 50-61 | 32-38 | Majejo se cela drevesa, otežkočena je hoja proti vetru. |
8 | Viharni veter | 34-40 | 17,2-20,7 | 18,9 | 62-74 | 39-46 | Veter lomi veje na drevju, hoja proti vetru v splošnem ni možna. |
9 | Vihar | 41-47 | 20,8-24,4 | 22,6 | 75-88 | 47-54 | Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (Vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh. |
10 | Hud vihar | 48-55 | 24,5-28,4 | 26,4 | 89-102 | 55-63 | V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja, ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah. |
11 | Orkanski vihar | 56-63 | 28,5-32,6 | 30,5 | 103-117 | 64-72 | Zelo redek pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega. |
12 | Orkan | 64-71 | 32,7-36,9 | 34,8 | 118-133 | 73-82 |
Merska količina | Veljavna enota | Starejše enote in pretvorbe |
Dolžina (l) | meter (m) | inč 'palec' ("):
1"=2,54cm Pariška linija(''')=2,256mm 1m=3stope+11.269Par. linij* 1 toise (seženj)=1,949m=6 čevljev 1 ligne=0,635 mm (Francija) ------------------------------------------------- STARE DUNAJSKE MERE (VSEVEDNIK 1999, Drago Bajt): Klaftra: 1klaftra=1.896484m Čevelj: 0.31m Palec (Cola)(")=2.63 cm Črta("') = 2.2 mm |
Temperatura (T) | st. Celzija (st. C), st. Kelvina (K) T(st.C)=T(K)+273.16 | Reaumer (R): T(R)=T(st. C)*0,8 Fahrenheit=1.8*(vrednost v sto. C) + 32 |
Zračni pritisk (p) | Pascal (Pa) | (mili)bar (b): 1mb=1hPa, mmHg: 760mmHg=1013hPa |
Računanje percentila, primer.
Recimo 98-i precentil je tista izračunana vrednost (Cq) iz niza podatkov, od katere ima 98% vseh meritev nižjo ali enako vrednost (SDČVJ 1987). Cq = Cm+1+(Cm-Cm+1)(m-n(1-q)) ----------------------------- q = 0.98 za 98-i percentil n = število meritev m = prvo celo število večje od n(1-q) Cm = vrednost pri m tem številu od največje koncentracije navzdol Cm+1 = naslednja nižja koncentracija Primer: n vrednosti -- --------- 1 21 2 20 3 35 4 40 5 50 6 60 7 70 8 80 9 90 10 100 11 140 -- --- -izračun n = 11 m = prvo večje celo št. od [11(1-0.98) = 0.22]=1 Cm = 140, Cm+1=100 Cq = 100 + 40*(0.78) = 131.2 rezultat
Nazaj na začetno stran.