+1783
Jurij Vega izda prvo knjigo tabel logaritmov in trigonometričnih funkcij, ki so bile dolga leta (do razvoja računalnikov) pomemben matematični pripomoček celotni znanosti. Število pi izračuna na 140 mest. Prvi je pravilno rešil problem gibanja telesa skozi tunel zvrtan skozi planet Zemljo, kar je enako projekciji kroženja satelita na pravokotno ravnino. Po njem se tudi imenuje eden izmed kraterjev na Luni. Oglej si karto Lune s kraterjem Vega. Oglej si tudi bankovec za 50 TOLARJEV.
Preberi Vegov življenjepis in delo
iz (http://vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/vega/vega1.htm).
Oglej si tudi rodovnik
(povzeto po: http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/zbirka/Vega/Vega.htm ).
English text , Jurij Vega v angleščini

Pomembno, zvezda Vega ni dobila imena po Juriju Vegi, ampak je to poimenovanje precej starejše! Ime Vega izvira iz Arabske besede Zvezda Vega je velikega pomena saj je bila ena prvih, okrog katere so odkrili disk iz prahu. Infrardeči izvor je odkril 1983 satelit IRAS (Infrared Astronomical Satelit). Iz diska se morebiti lahko razvijejo planeti. Vega je prav tako pomembna, ker se uporablja kot standardni svetilnik v optični astronomiji (fotometrija). Uporablja se za kalibracijo (umeritev) barvne skale ostalih zvezd. Vega je svetla belomodra zvezda. lme izvira iz arabske besede Al Vaki, kar pomeni padajoči orel. Od nas je oddaljena le 25.3 svetlobnega leta. Njen ahsolutni izsev je 58-krat večji od Sončevega; površinska temperatura zvezde je okoli 9200 kelvinov. Njen sij je 0m0. Je peta najsvetlelša zvezda nočnega neha; po svetlosti jo prekašajo le Sirij, Kanop, Arktur in Alfa Kentavra. Še z dvema skoraj enako svetlima zezdama (Alfo Laboda in Alfo Orla) tvori znamenit asterizem Poletni Trikotnik. Zanimivo je, da je hila Vega prva zvezda, ki so jo fotografirali s teleskopom. V noči s 16. na 17. julij 1850 so na observatoriju Harvard to zvezdo posneli s 15-centimetrskim refraktorjem na posrebreno kovinsko ploščo (dagerotipija). Osvetlitev je trajala 100 sekund.

Majhen štirikotnik zvezd južno od Vege senavljajo Gama (3m2), Zeta in Delta (obe 4m3) ter prekrivalno dvozvezdje Beta (od 3m2 do 4m4).
Štirizvezdje Epsilon Lire je prav primerno za testiranje optike teleskopa. Glavni zvezdi dvovezdja ločimo z vsakim binokularjem. Severno zvezdo, imenovano Epsilon-1, sestavlja par zvezd 4.7 in 5.8 magnitude, razmaknjeni pa sta 2.6 ločne sekunde. Južni par (Epsilon-2) sestavljata zvezdi 4.6 in 4.8 magnitude, ki sta 2.3 ločne sekunde narazen. Teoretično vse zvezde ločimo s kvalitetnim, 6 centimetrskim teleskopom. Kako pa je v praksi?

Planetarna meglica M 57 je klasični primerek svoje vrste in je med amaterskimi astronomi izredno priljubljena. Vidna je že v manjših teleskopih, svojo pravo lepoto pa pokaže na fotografijah.
Za astrofizike je ta dvojna zvezda eden najzanimivejših objektov na nebu, opazovalec s prostimi očmi ali manjšim teleskopom pa se mora zadovoljiti le z opazovanjem sprememb v siju. Zvezdi v tem dvojnem sistemu se skoraj dotikata. Ugotovili so, da ju obdaja velik plinski oblak, in da sta zaradi medsebojne hližine že močno deformirani. Orbito vidimo z Zemlje pod takšnim kotom, da se zvezdi pri obkrožanju prekrivata in zato prihaja do sprememb v siju. Ko je Beta najsvetlejša, sije s 3,2 magnitude, ko je najšibkejša, pa je njen sij med 3,8 in 4,4 magnitude. Perioda nihanja je 12,913834 dneva. Sij Bete lahko vedno primerjamo s sijem bližnje Game.
Epsilon Lire, zvezda v bližini Vege, je znana "dvojno-dvojna", zvezda. Komponenti sta 4.7. in 5.l. magnitude in sta 208 ločnih sekund narazen, tako da ju ločimo z vsakim hinokularjem. Ljudje z ostrim vidom ju ločijo že s prostimi očmi. Že z manjšim teleskopom lahko opazimo, da je Epsikm Lire v resnici štirizvezdje. Zvezde so gravitadjsko vezane in se gibljejo okoli skupnega težišča. In kakšno bi bilo videti štirizvezdje, če bi si ge lahko oglednli od hlizu? Glavni zvezdi sta v resnici oddaljeni druga od druge 13000 astrnnomskih enot ali kar 0.2 svetlobnega leta. Zvezdi severnega para sta v povprečju 155 astronnmskih enot narazen, zvezdi južnega para pa sta 165 astronomskih enot druga od druge.
Približno na pol poti med Beto in Garno Lire leži znamenita planetarna meglica M 57 (NGC 6720), ki je eden najholj popularnih objekov na poletnem nebu. Prvi jo je opazil leta 1779 frananski astromom Antoine Darquier, ki jo je opisal kot "... krožni disk medle svetlobe, velik kot Jupitcr.", Šibko središčno zvozdo obkroža krogelna lupina zelo razredčenih plinov. Premer lupine znaša skoraj svetlobno leto. Središčna zvezda je modrikasta pritlikavka, katere površinsko temperaturo ocenjujejo na 100.000 kelvinov, njena gostota pa je več tisočkrat večja od Sončeve. Tako vroča zvezda oddaja močno ultravijolično sevanje, ki ionizira pline v okoliški meglici, da svetijo v tako čudovitih barvah. Modrozeleno svetlobo, ki jo v odličnih opazovalnih pogojih lahko zaslutimo tudi v teleskopih, sevajo dvakrat ionizirani atomi kisika. Meglica sveti tudi v drugih harvah, a žal skozi teleskope tega ne vidimo, saj naše oči izgubijo občutljivost za barvno gledanje, če je svetloba prešibka. Barve se pokažejo na fotografijah, posnetih z dolgimi časi osvetlitve. M 57 je oddaljena 1400 svetlobnih let. S svojim sijem 8.8 magnitude je vidna že v 6-centimetrskem teleskopu kot majhen oblaček nežne svetlobe, ki proti središču temni. Z 20-centimetrskim teleskopom in 45-kratno povečavo je disk nezgrešljivo ovalne oblike, temnejši osrednji del pa je dobro viden. Prstan meglice meri v premeru 70 ločnih sekund. V njem leži zvezdica 12. magnitude. Zvezda v središču, ki je spočela to meglico, je 15. magnitude in je na meji vidljivosti velikih amaterskih teleskopov.
Kroglasta kopica M 56 je nekoliko odmaknjena od preostalega dela ozvezdja. Najdemo jo na pol poti med Gamo Lire in Beto Laboda. Kopica med amaterji ni tako priljubljena kot je na primer planetarna meglica, čeprav je svetlejša (8m3) in večja (pnmer 7 ločnih minut).




Zemlja skupaj z ostalimi planeti in Soncem potuje okrog središča galaksije. Smer tega gibanja je prav proti Vegi in sicer se Sončev sistem giblje s hitrostjo 69000km/h.

Še ena zanimivost, zaradi (opletanja) precesije Zemlje, bo čez 12000 let polarna os kazala proti Vegi (Vega bo "Severnica").

RA   18 36 56.3 
Dec +38 47 01 
V    0.03 
B-V  0.00 
Spektralni tip (Spectral Type) A0Va. 
Je peta najsvetlejša zvezda na nebu,
oddaljena je 25 svetlobnih let (glej spodnjo tabelo).


Common Name
Scientific Name
Distance (light years)
Apparent Magnitude
Absolute Magnitude
Spectral Type


Sun

-
-26.72
4.8
G2V


Sirius
Alpha CMa
8.6
-1.46
1.4
A1Vm


Canopus
Alpha Car
74
-0.72
-2.5
A9II


Rigil Kentaurus
Alpha Cen
4.3
-0.27
4.4
G2V + K1V


Arcturus
Alpha Boo
34
-0.04
0.2
K1.5IIIp


Vega
Alpha Lyr
25
0.03
0.6
A0Va


Oglej si tabelo ostalih zvezd.
Oglej si tabelo ostalih zvezd, original.