Uvod
Splošna navodila (merjenje meteoroloških elementov in
vpisovanje v dnevnik opazovanj)
Hidrološka služba opazuje, meri in proučuje površinske in podzemne vode v Republiki Sloveniji z namenom, da bi jih čim boljše izkoriščali za neposredne potrebe prebivalstva, industrije, kmetijstva in raznih drugih dejavnosti. V ta namen ima hidrološka služba mrežo hidroloških postaj, ki se imenujejo:
MERJENJE METEOROLOŠKIH PARAMETROV IN ZAPISOVANJE V DNEVNIK
I. TEMPERATURA ZRAKATermometer (sl.1) nam pokaže trenutno temperaturo zraka. Postavljen je na posebnem stojalu (skupaj z mokrim termometrom) v termometrski hišici in stoji popolnoma navpično.Na levi strani stojala je suhi, na desni pa mokri termometer. Skala suhega termometra je razdeljena tako, da pomenijo daljše črtice cele stopinje, krajše pa dve desetinki stopinje. Vsaka peta stopinja (5, 15, 25) je na skali označena s puščico, vsaka deseta stopinja (0, 10, 20,30) pa s številkami. Črtica, označena s številko 0, je začetna točka za štetje stopinj. Kadar je vrh živosrebrnega stebra nad črtico, ki je označena z ničlo, pravimo, da je temperatura nad ničlo (pozitivna), kadar pa je ta vrh pod to črtico, je temperatura pod ničlo (negativna). Kadar so na termometru prečitane vrednosti pod ničlo, takrat napišemo pred številko črtico (- minus). Kadar pa so te vrednosti nad ničlo, pred številko ne napišemo nobenega znaka.>
Termometer čitamo v vseh treh terminih, ki so določeni za opazovanje (ob 7., 14. in 21. uri). Pred čitanjem se moramo prepričati, da je termometer res suh, kar velja še posebno v zimskem času, kajti termometer je lahko vlažen zaradi megle ali pokrit z ivjem ali snegom. V tem primeru pokaže termometer napačne vrednosti temperature. Če je termometer in še posebej rezervoar moker, ga moramo obrisati s suho krpo in počakati nekaj časa (5 minut), da se temperatura termometra izenači s temperaturo zraka.
Termometre moramo čitati hitro, da se ne bi ogreli zaradi naše bližine. Paziti pa moramo, da hitrost ne bi škodila natančnosti merjenja.Slika 1 : Živosrebrni termometer
Pri čitanju vrednosti na termometru mora biti opazovalčevo oko natančno v isti višini, kakor je
vrh živosrebrnega stebra (Sl.2). Najprej določimo desetinke, nato cele stopinje. Čeprav vsaka
kratka črtica pomeni dve desetinki stopinje, moramo določiti temperaturo na eno desetinko
natančno. Neparne desetinke (0,1 , 0,3 ali 0,5 itd.) ocenjujemo. Primeri čitanja suhega ali
mokrega termometra so na Sl.3.
Slika 2:Pravilni pogled na termometer
Če je prečitana vrednost temperature cela številka npr. 3 ali 6
ali -10 itd., moramo v Dnevniku poleg vrednosti cele številke zapisati še vejico in ničlo, torej
3,0 , 6,0 ali -10,0 itd.
Slika 3 : Primer pravilnega odčitavanja vrednosti
NAPAKE TERMOMETRA
Termometer lahko sčasoma postane netočen zaradi manjših okvar. Najbolj pogoste okvare so:V primeru okvare suhega termometra in dokler ne dobimo novega čitamo temperaturo na minimalnem termometru na koncu alkoholnega stolpca (ne na koncu plavača). Enako uporabljamo minimalni termometer za merjenje zelo nizkih temperatur, kadar termometer odpove.
2. MAKSIMALNI TERMOMETER
Čitanje vrednosti na maksimalnem termometru se ne razlikuje od čitanja na suhem termometru. Prečitane vrednosti zapišemo v Dnevnik v rubriko za maksimalno temperaturo. Paziti moramo, da ločimo desetinke stopinj od celih z vejico, enako kakor je pojasnjeno za termometer. Maksimalni termometer čitamo vsak dan ob 21. uri. Po čitanju ga pazljivo snamemo s stojala. Termometer krepko držimo na sredini z desno roko tako, da je skala termometra vzporedna s smerjo stresanja in da je rezervoar obrnjen navzdol. S krepkim zamahom cele roke termometer nekajkrat stresemo, da zleze vrh živosrebrnega stebrička do temperature, ki jo v tem trenutku kaže termometer. Če je po stresanju razlika med suhim in maksimalnim termometrom večja kakor 0,2 oC, mora opazovalec o tem obvestiti Agencijo. Pri stresanju moramo paziti, da je termometer obrnjen tako, da skala reže zrak z robom in ne s ploskvijo, ker bi se lahko skala in kapilara prelomili. Po stresanju termometer pazljivo položimo nazaj v stojalo. V ležišče stojala položimo najprej spodnji konec termometra z rezervoarjem, nato šele zgornji konec. V nasprotnem primeru bi lahko živosrebrni stebriček zdrknil na desno in naslednji dan termometer ne bi pokazal pravilne maksimalne temperature.
OPOMBA: Vrednosti maksimalnih temperatur, ki smo jih prečitali ob 21. uri ne morejo biti nižje od vrednosti, ki smo jih prečitali na suhem termometru v kateremkoli terminu tega dne, niti od vrednosti prečitane na suhem termometru prejšnji dan ob 21. uri. V nekaterih primerih so lahko vrednosti suhega in maksimalnega termometra enake.
NAPAKE MAKSIMALNEGA TERMOMETRA
Na maksimalnih termometrih večkrat nastanejo razne poškodbe, najpogostejši sta naslednji:
Najnižjo (minimalno) temperaturo merimo z minimalnim termometrom (Sl.4 spodnji
termometer). Rezervoar tega termometra je viličast in napolnjen z alkoholom. V cevki
minimalnega termometra je temen steklen plavač (paličica), ki se premika po alkoholu.
Termometer položimo na stojalo, pod maksimalnim (na spodnje ležišče), kjer leži popolnoma
vodoravno.
Razdelitev termometerske skale je enaka kakor pri maksimalnem termometru, to je na cele
stopinje in na pol stopinje. Vrednosti na minimalnem termometru čitamo vsak dan ob 21. uri
enako, kakor na maksimalnem termometru. Vrednost minimalne temperature nam pokaže
desni konec plavača, to je tisti konec, ki je bolj oddaljen od viličastega rezervoarja.
Slika 5: Pozicija plavača pri minimalnem termometru
Na sliki 5 kaže desni konec plavača temperaturo 15.2 stopinje celzija.
Vse te napake lahko odpravimo s stresanjem termometra. Če nam to ne uspe, moramo
termometer zamenjati, zato o tem obvestimo Agencijo.
Vrednosti minimalnih temperatur, ki smo jih prečitali ob 21. uri, vpišemo v Dnevnik
opazovanj v rubriko za minimalno temperaturo. Pri negativnih temperaturah ne smemo
pozabiti napisati pred številko znak minus (-).
OPOMBA: Vrednost minimalne temperature, prečitane ob 21. uri, mora biti vedno
nižja, kakor vrednosti, prečitane na suhem termometru v kateremkoli terminu tega dne
in tudi vrednosti suhega termometra ob 21. uri prejšnjega dne. V nekaterih primerih so
lahko vrednosti minimalnega in suhega termometra enake.
4. MINIMALNI TERMOMETER NA 5 CM
Minimalni termometer pri tleh uporabljamo za merjenje najnižje temperature zraka v pretekli noči na 5 cm od tal. Če so tla pokrita s snežno odejo, potem ta termometer uporabljamo za merjenje najnižje temperature zraka v višini 5 cm od površine snega. To temperaturo merimo na vseh glavnih meteoroloških postajah in tudi na določenem številu navadnih meteoroloških postaj, ki so reprezentativne v meteorološkem smislu za važnejše kmetijske površine. Minimalni termometer namestimo južno od meteorološke hišice na odprtem in po možnosti travnatem prostoru. Če ni trave, je ni treba posebno gojiti. Če je trava, jo je treba redno rezati na višini, kjer se dotika z vrhovi rezervoarja termometra. Na izbranem mestu namestimo termometer na posebnem nosilcu, ki je glede na pogoje, različne oblike. Termometer moramo namestiti v vodoravni položaj. Nosilec je pritrjen na kovinski palici (dolžine 1 m) in ga lahko premikamo in pritrdimo z vijakom tako, da merimo temperaturo 5 cm nad snegom, ne glede na višino snežne odeje. V vseh letnih časih namestimo minimalni termometer na nosilec po sončnem zahodu, najkasneje pri opazovanju ob 21. uri. Ob nameščanju ne smemo pozabiti premakniti plovca (paličice) do vrha alkoholnega stolpca. Odstranimo ga zjutraj pri opazovanju ob 7. uri in spravimo z rezervoarjem navzdol v meteorološki hišici v poseben tulec. Minimalni termometer pri tleh čitamo zjutraj pri opazovanju ob 7. uri. Pogledati moramo tudi, če je moker, prekrit z roso, slano, ivjem ali snegom. V teh primerih moramo vpisati v Dnevnik opazovanj, s čim je bil termometer prekrit. Postopek pri čitanju minimalnega termometra pri tleh in vzdrževanje je enako kakor pri minimalnem termometru v meteorološki hišici.
POSTOPEK MERJENJA MINIMALNE TEMPERATURE PRI SNEGU IN SLANI
Če je minimalni termometer pri tleh zjutraj pokrit s snegom ali slano, moramo sneg ali slano pred začetkom opazovanja odstraniti tako, da se položaj termometra ne spremeni. Višino termometra nad snežno odejo zapisujemo v centimetrih. Če je debelina snežne odeje večja od 5 cm, postavimo termometer vodoravno 5 cm nad površino snega. Pri večjih debelinah snežne odeje zabodemo nosilec v sneg. Če zvečer pada sneg in predvidevamo, da se bo snežna odeja povečala, postavimo termometer 10 cm nad površino snežne odeje in ne v višini 5 cm.
5. TERMOGRAF
1. HIGROGRAF
Higrografi so instrumenti, ki neprekinjeno zapisujejo stanje relativne vlažnosti zraka (Sl.7).Slika 7 : Higrograf
Sprejemnik higrografa je sestavljen iz enega ali več lasnih snopov. Trak je nastavljen na valju, ki je hkrati tudi urni mehanizem.TRAKOVI
Trak je posebno tiskani list papirja, ki ga nastavljamo na valj higrografa.
Delov traka, kjer pero piše, se ne smemo dotikati s prsti, ker lahko postanejo gladki in mastni
in se črnilo težko prime. Preden zamenjamo trak je priporočljivo, da roke dobro umijemo z
vodo in milom.
Trakove hranimo v suhem prostoru. Na trakove, ki jih hranimo v vlažnem prostoru, se črnilo
ne prime dobro in se razliva, zato jih ne moremo čitati s potrebno natančnostjo.
ZAMENJAVA TRAKOV
Trakove menjamo redno vsak ponedeljek po končanem prvem jutranjem opazovanju ob 7. uri.
PRIPRAVA TRAKOV
SNEMANJE TRAKOV
NASTAVITEV NOVEGA TRAKU
Ker je težko nastaviti pero na pravo mesto na časovni skali, moramo isti dan točno ob 10. uri po lokalnem času preveriti, ali je pero natančno na črti, ki predstavlja 10. uro. Če pero ni natančno nastavljeno, valj spet obrnemo za toliko, da pride pero na črto 10. ure.
Preko tedna valja ne smemo premikati ali popravljati hoda ure, ker zapisujemo časovne črtice.ČASOVNE ČRTICE NA TRAKU
Zaradi nepravilnosti delovanja urnega mehanizma moramo na traku označiti s črticami čas rednih klimatoloških opazovanj tj. 7., 14. in 21. uri. Črtico naredimo tako, da se dotaknemo prenosnih delov higrografa. Merilnih delov (lasnih snopov) se ne smemo dotakniti v nobenem primeru.1. VETERNICA
Za določanje smeri in jakosti (moči) vetra uporabljamo veternico (Sl.8).Slika 8 : Vetrnica
Veternico postavimo na poseben drog višine 10 m od tal. Drog in vetrnica morata biti povsem navpična. Če opazovalec ugotovi, da sta nagnjena o tem takoj obvesti Agencijo.Vetrnica je sestavljena iz gibljivega in negibljivega dela. Gibljivi del vetrnice sestavlja krilo (K) s protiutežjo (T). Negibljivi del sestavljajo os (a), katere spodnji del pritrdimo na nosilni drog (S). Na tej osi so pritrjene 4 med seboj pravokotno stoječe vodoravne palice, ki kažejo glavne smeri neba. Na palici, ki kaže proti severu je pritrjena črka N.
2. DOLOČANJE SMERI VETRA
Za "smer vetra" zaznamujemo tisto stran neba, iz katere veter piha. Smer vetra določamo po 16 smerni roži vetrov. Smeri vetra zaznamujemo z mednarodnimi kraticami. Velike latinske črke pomenijo :Kratica za smer | Smer |
---|---|
N | sever |
NNE | sever-severovzhod |
NE | severovzhod |
ENE | vzhod-severovzhod |
E | vzhod |
ESE | vzhod-jugovzhod |
SE | jugovzhod |
SSE | jug-jugovzhod |
S | jug |
SSW | jug-jugozahod |
SW | jugozahod |
WSW | zahod-jugozahod |
W | zahod |
WNW | zahod-severozahod |
NW | severozahod |
NNW | sever-severozahod |
3. DOLOČANJE JAKOSTI (MOČI) VETRA
Jakost vetra lahko določamo s posebno ploščo na vetrnici,ali samo z opazovanjem. Plošča je obešena na prečni osi na vrhu vetrnice. Veter spodnji prosti konec plošče dviga ob ločni skali, ki ima 8 zob (4 kratke in 4 dolge).4. Beaufortova (Boforova) skala
Stopnja jakosti vetra po Beaufortu | Naziv vetra | Opis pojavov v naravi |
---|---|---|
| Tišina | Mirno, dim se dviga navpično |
| Zelo rahel veter | Dim se dviga poševno, listje na drevju se še ne premika, vetrnica se še ne premika. |
| Šibek veter | Listje na drevju trepeta, vetrnica se giblje, veter čutimo že na obrazu. |
Slab veter | Giblje listje in drobne vejice na drevju. | |
Zmeren veter | Dviga prah in papir, giblje tanjše veje. | |
Precej močan veter | Ziblje tanjša listnata drevesa, dela majhne valove na stoječi vodi, za občutek je že neprijeten. | |
Močan veter | Giblje debele veje, sliši se piskanje žic, otežkoča uporabo dežnika. | |
Zelo močan veter | Giblje cela drevesa, ovira hojo proti vetru. | |
Viharni veter | Lomi vejice na drevju, zelo ovira hojo proti vetru. | |
Vihar | Lomi veje in slabša debla dreves, povzroča lažje poškodbe na stavbah (meče opeko in dimnike s streh). | |
Močan vihar | V notranjosti kopnega se redko pojavlja, ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah. | |
Silno močan vihar | Zelo redek pojav, povzroča rušenje velikega obsega, lomi in ruje močna drevesa, podira hiše, prevrača vagone. | |
Orkan | Povzroča rušenja in upostošenja v največjem obsegu. |
Tabela 2 : Beaufortova skala
Na klimatoloških postajah določamo jakost vetra s prostim očesom samo takrat, kadar na
postaji nimamo vetrnice ali pa se je vetrnica pokvarila. Najbolj pogosta okvara vetrnice je v
tem, da se ustavi plošča (P) in to bodisi zaradi okvare ali zaradi snega, ivja ali poledice. Čim
opazovalec ugotovi, da se plošča ne giblje, obvesti Agencijo. Podobno se lahko ustavi tudi
krilo (K), ki kaže smer vetra, kar bo opazovalec ugotovil po tem, da se krilo ne vrti, čeprav
veter spreminja smer. Tudi o taki napaki opazovalec takoj obvesti Agencijo.
Smer in jakost določamo ob 7., 14. in 21. uri. Dobljene podatke vpišemo v Dnevnik.
Nazaj na začetek besedila
Stopnja oblačnosti | Opis pojava v naravi(neba) |
---|---|
| ničla (0) pomeni, da ni niti ena desetina neba pokrita z oblaki, to se pravi, da je nebo popolnoma jasno brez najmanjšega oblačka. |
je takrat, kadar je na nebu vsaj eden, pa čeprav še tako majhen oblaček, pa do one množine oblakov, ki odgovarja 1/10 neba. | |
je takrat, kadar je nekaj manj kakor 1/4 neba pokrita z oblaki. | |
je takrat, kadar je pokritega z oblaki nekaj več kakor 1/4 neba. | |
je takrat, kadar je pokritega nekaj manj kakor 1/2 neba. | |
je takrat, kadar je pokritega ravno 1/2 neba z oblaki. | |
je takrat, kadar je pokritega z oblaki nekaj več kakor 1/2 neba. | |
je takrat, kadar je pokritega nekaj manj kakor 3/4 neba. | |
je takrat, kadar je nekaj več kakor 3/4 neba pokritega z oblaki. | |
je takrat, kadar je 9/10 neba pokritih z oblaki ali tudi več, vendar ne popolnoma, to je, dokler se vidi, še tako majhen del modrega neba. | |
deset pomeni nasprotno, da je nebo popolnoma pokrito z oblaki, brez vsake tudi najmanjše vedrine (luknje), skozi katero bi se videlo modro nebo. |
Ponoči ocenjujemo oblačnost tako, da določimo, na kako velikem delu neba ne vidimo zvezd.
Če je v času opazovanja na postaji gosta megla in neba ne vidimo, potem vpišemo v Dnevnik
kot količino oblačnosti 10, toda poleg številke moramo obvezno vpisati še znak za meglo,
npr.: 10 .
Nazaj na začetek besedila
Pod pojmom "vidnost" razumemo prozornost ali prosojnost atmosfere. Meteorološka vidnost je definirana kot največja razdalja, na katero opazovalec z normalnim vidom še vidi in razpozna temen predmet, ki se odraža od neba nad obzorjem. Vidnost določamo v vodoravni ali približno vodoravni smeri. Pri določanju vidnosti si pomagamo s karto reperjev. Reper je temen predmet, ki se loči od neba na obzorju.
Vidnost določamo v kilometrih in jo tako tudi vpisujemo v Dnevnik (brez oznake za kilometre - km).STANJE VIDNOSTI | VPIŠEMO |
---|---|
Vidnost manjša od 50 m | < 0,05 km|
Reper vidimo na 50 m ne pa na 200 m | 0,1 km |
Reper vidimo na 200 m ne pa na 500 m | 0,2 km |
Reper vidimo na 500 m ne pa na 1 km | 0,5 km |
Reper vidimo na 1 km ne pa na 2 km | 1 km |
Reper vidimo na 2 km ne pa na 4 km | 2 km |
Reper vidimo na 4 km ne pa na 10 km | 4 km |
Reper vidimo na 10 km ne pa na 20 km | 10 km |
Reper vidimo na 20 km ne pa na 50 km | 20 km |
Vidnost večja od 50 km | > 50 km
Kadar je vidnost v različnih smereh različna, vpišemo v Dnevnik najmanjšo vidnost.
Primer: v eni smeri je vidnost 15 km, v drugi pa 20 km; v Dnevnik torej vpišemo 15.Ponoči vidnost ni zmanjšana ampak je enaka oni podnevi in nas dejstvo, da oddaljenih predmetov ne vidimo, ker je tema, ne sme motiti. Ocenjevanje vidnosti je ponoči težje, kakor podnevi, zato naj opazovalec vpiše kot nočno vidnost ono, ki jo je ocenil pred nastopom mraka. Če pa se pojavi ponoči megla ali prične padati dež ali sneg, potem se vidnost zmanjša. Pri megli je vidnost manjša kot 1 km, pri meglici in suhi motnosti pa je od 1 km do 10 km.
MEGLICA:
Znak V zraku vise še manjše kapljice kot pri megli ali pa majhni higroskopni delci, ki zmanjšujejo vodoravno vidnost, vendar manj kot pri megli, tako da je vidnost 1 km ali več (do 10 km). Meglica je sivkaste barve.
SUHA MOTNOST:
Znak
Ozračje je motno in zmanjšana vidnost zaradi navzočnosti
suhih, drobnih delcev prahu ali saj, katerih ne moremo videti s prostim očesom. Suha motnost
povzroči, da ima pokrajina videz kot bi bila pokrita s pajčolanom. Če gledamo proti temnemu
ozadju, vidimo ta pajčolan modrikast (gore so videti modre); če pa gledamo proti svetlemu
ozadju, postane rumenkast ali oranžen (oblaki na obzorju, zasnežene gore, sonce).
Znak za meglico ali suho motnost vpišemo poleg vidnosti; npr. če je vidnost 5 km in
ugotovimo meglico napišemo v dnevnik 5
Pri vidnosti 7 km in ugotovljeni suhi motnosti
vpišemo 7 .
Nazaj na začetek besedila
VI. STANJE TAL
1. ŠTEVILČNE OZNAKE STANJA TAL
Pod vplivom padavin, temperature, vetra in drugih vremenskih pojavov pride do sprememb stanja tal. Stanje tal opazujemo na meteoroloških postajah in ga označujemo s številkami od 0 do 9, na naslednji način:Številka | Lastnosti tal |
---|---|
| Površina tal suha |
| Površina tal vlažna |
| Površina tal mokra (na tleh manjše ali večje luže |
| Površina tal zmrznjena |
| Poledica ali led na tleh, vendar brez snega ali snega, ki se tali. |
| Sneg ali sneg, ki se tali (z ledom ali brez) pokriva manj kot polovico tal. |
| Sneg ali sneg, ki se tali (z ledom ali brez), pokriva več kot polovico tal, vendar tla niso popolnoma pokrita. |
| Sneg ali sneg, ki se tali (z ledom ali brez), popolnoma pokriva tla. |
| Pršič (suh, droben sneg) pokriva več kot polovico tal (vendar ne popolnoma). |
| Pršič (suh, droben sneg) popolnoma pokriva tla. |
OPOMBA: Številke od 0 do 3 se nanašajo na reprezentativno površino golih tal, številke od 4 do 9 pa na odprto reprezentativno zemljišče okoli meteorološke postaje.
Kadar lahko pri določevanju stanja tal uporabimo več številk, vzamemo največjo številko.2. NAČIN DOLOČEVANJA STANJA TAL
Za določevanje stanja tal s številkami 0 - 3 izberemo prostor brez vegetacije, v neposredni bližini meteorološke postaje. Ta prostor naj ne ima kakšne posebne lege, vrsta zemlje mora ustrezati naravi tal v okolici. Za določevanje tal s številkami 4 - 9 upoštevamo tudi tla v okolici postaje, na približno isti nadmorski višini.Številka | Lastnosti tal | |
---|---|---|
| Gola zemlja na opazovalnem prostoru je popolnoma suha. | |
| Površina gole zemlje na opazovalnem prostoru je vlažna ali mokra. Pod površino je zemlja lahko suha. Med vlažno in suho zemljo je navadno razlika v barvi (rosa na travi se ne šteje kot vlažna tla v primeru, če je gola zemlja poleg nje suha). | |
| Dokaj velike dele zemlje v okolici pokrivajo luže. | |
| Gola zemlja na opazovalnem prostoru je zmrznjena tako globoko (najmanj nekaj centimetrov), da pri hoji ne puščamo sledi. Površin35 a mora biti trda in suha, ne pa tudi gladka. Ko so pozimi tla zmrznjena, so pogosto videti kot tista pod št. 1; opazovalec se mora o tem prepričati tako, da zabode v tla kakšen koničast predmet. | |
| Tla so pokrita z gladko plastjo ledu, na katerem ni snega, ki se tali, ali navadnega snega; površina ledu je suha ali vlažna in brez luž. | |
| Tla so pokrita z ledom, talečim se snegom ali snegom, vendar ne popolnoma. S 5 označujemo stanje tal, ko je pokritih manj kot polovica tal, s 6 pa, ko je pokritih več kot polovica tal. | |
| Podobno stanje kot za 5 in 6, le da so tla v celoti pokrita s snegom. | |
| Na tleh leži pršič, v čemer se razlikuje od stanj, označenih s 5-7. Z 8 označimo stanje tal, ko jih sneg ne pokriva v celoti, vendar pa več kot polovico, z 9 pa, ko jih popolnoma pokriva. |
VII. OPAZOVANJE PADAVIN IN DRUGIH POJAVOV
1. D E Ž E M E R
Za merjenje višine padavin uporabljamo instrument, ki ga imenujemo dežemer.
Vsaka postaja, na kateri merimo padavine, mora imeti dva dežemera. Eden je vedno postavljen
na mestu, kjer merimo padavine, drugi pa je namenjen za zamenjavo.
Na postajah uporabljamo Hellmanove dežemere.
OPIS DEŽEMERA
Dežemer je izdelan iz cinkove pločevine in je valjaste oblike. Visok je približno 1/2 metra. Dežemer sestavljajo štirje deli in to:
POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE DEŽEMERA
Dežemer postavljamo na kovinski steber tako kot je prikazano na sliki 13.
Zgornji rob dežemera mora biti od 1-2 m nad tlemi. Kraj za postavitev dežemera in določanje njegove višine opravijo pooblaščeni delavci Agencije RS za okolje.Opazovalec ne sme sam prestavljati dežemera. Če je potrebno prestaviti dežemer mora opazovalec o tem obvestiti Agencijo, ki bo ocenil nujnost prestavitve, in če bo treba, dežemer prestavil.
Če hočemo zagotoviti, da bo merjenje višine padavin natančno, moramo paziti, da se dežemer ne pokvari in da ga vzdržujemo v dobrem stanju. Predvsem moramo paziti na naslednje:
|
Slika 13 : Postavitev in izvedba dežemera
Če se dežemer pokvari, naj ga opazovalec ne popravlja sam in naj ga ne daje v popravilo. Opazovalec je dolžan takoj zamenjati poškodovani dežemer z dobrim, ki je v rezervi na postaji. O poškodbi naj takoj obvesti Agencijo, ki skrbi za vzdrževanje postaje. Prav tako mora opazovalec obvestiti Agencijo o:
2. OMBROGRAF
Ombrograf je instrument, ki nam registrira (zapisuje) množino, čas trajanja in jakost padavin (Sl. 14).Lovilna odprtina ombrografa je enaka lovilni odprtini ombrometra. Padavinska voda, ki pada skozi lovilno odprtino teče po dovodni cevi v valjasto posodo, kjer dviga plovec, ki je povezan s peresom. Pero piše na diagramu (traku) črto, ki zaznamuje množino, jakost in čas padavin. Valj z uro se zavrti okoli svoje osi v 24 urah.
Diagram :(trak) za ombrograf je razdeljen na cele in desetinke milimetra. Vodoravne, debele črte,ki pomenijo cele milimetre, so zaznamovane s številkami od 1 do 10; vmesne, tanjše črte pa pomenijo desetinke milimetra. Če ni padavin, piše pero vodoravno črto. Pokončne črte na diagramu pomenijo čas, in sicer debelejše črte cele ure, tanjše, vmesne črte pa minute in to prva črta 10 minut, druga 20 minut, tretja 30 minut itd.
Uro navijamo enkrat tedensko ob ponedeljkih. Če so bile na diagramu zabeležene padavine, ta diagram naslednji dan ob 07. uri zamenjamo z novim. V kolikor padavin ni bilo, naslednji dan ob 07. uri zlijemo v lovilno posodo toliko vode, da se pero dvigne za cirka 3 mm in diagram pustimo na valju ure. To lahko ponavljamo do prvega padavinskega dne ali do sredine diagrama, potem diagram zamenjamo.
ZAMENJAVA DIAGRAMA:
3. MERJENJE VIŠINE PADAVIN
SPLOŠNO O MERJENJU VIŠINE PADAVIN
Mera za višino padavin je višina plasti vode, ki pade na vodoravno površino, če bi se na tej zadržala. Izmerjeno višino vode označujemo v milimetrih in desetinah milimetra. Višina plasti vode 1 mm predstavlja 1 liter vode na kvadratni meter vodoravne površine tal. Višino padavin določamo s posebno mero, ki jo imenujemo menzura. Na vsaki postaji morata biti po dve menzuri. Z eno merimo, druga je za rezervo. V primeru, da se nam ena razbije, moramo takoj sporočiti na Agencijo, da nam pošljejo novo za rezervo.
OPIS MENZURE
Menzura (sl.15) je steklena posoda valjaste oblike z zaobljenim dnom, ki ima na zunanji strani gravirano skalo v celih milimetrih in desetinah milimetra.
Slika 15 : Menzura za merjenje padavin
MERJENJE VIŠINE PADAVIN V TEKOČEM STANJU
Pri merjenju višine padavin v tekočem stanju se ravnamo po naslednjem postopku:
|
Slika 16 : Dežemer
OPOMBA:Primeri čitanja višine vode v menzuri
Primer 1: Površina vode je nad črto, ki označuje 8 celih milimetrov in se najbolj ujema s četrto kratko črto nad 8. Višina padavin je torej 8,4 mm (osem celih in štiri desetinke milimetra). |
Primer 2: Površina vode se najbolj ujema s črto, ki označuje 3 cele milimetre. Višina padavin je 3,0 mm (tri cele milimetre in nič desetin milimetra). |
Primer 3: Površina vode se najbolj ujema z daljšo črto brez številke med prvim in drugim milimetrom, ki označuje polovico drugega milimetra. Višina padavin je 1,5 mm (ena cela in pet desetin milimetra). |
Primer 4: Površina vode se najbolj ujema s kratko črto, ki označuje sedmo kratko črto nad daljšo črto, označeno 0 (0 mm). Višina padavin je 0.7 mm (nič celih in sedem desetin milimetra). |
Primer 5: Površina vode je najbližja prvi krajši črti nad prvo daljšo črto, ki je označena z 0 (0 mm). Višina padavin je 0,1 mm (nič celih in ena desetina milimetra). |
Primer 6: Površina vode ne seže niti do polovice višine med dnom menzure (daljše črte označene z 0) in prvo krajšo črto (prve desetinke milimetra). Višino padavin označimo z 0.0 mm (nič celih in nič desetin mm). |
Če je v kanglici več vode, kot jo lahko izmerimo z enkratnim merjenjem vode v menzuri, potem napolnimo menzuro večkrat, dokler ne izpraznimo vse vode iz kanglice. Pri vsakem merjenju vode zapišemo izmerjeno višino padavin in na koncu vsa merjenja seštejemo.
Primer: Višina vode v kanglici je bila tolikšna, da smo jo morali z menzuro štirikrat meriti in to:prvič nalito in izmerjeno | 9,6 mm |
drugič nalito in izmerjeno | 10,0 mm |
tretjič nalito in izmerjeno | 9,8 mm |
četrtič nalito in izmerjeno | 4,7 mm |
Skupaj izmerjeno | 34,1 mm |
Višina padavin znaša torej v tem primeru 34,1 mm (štiriintrideset in ena desetina milimetra).
MERJENJE PADAVIN V TRDNI OBLIKI
Če so v času, ko merimo padavine, v zgornji posodi dežemera ali kanglici, nestopljen sneg, zrna toče ali sodre, slana, ivje ali zmrznjena voda, ravnamo pri merjenju takole:
NEKATERI IZJEMNI PRIMERI PRI MERJENJU VIŠINE PADAVIN
Če ste razbili menzuro, izmerite višino padavin na naslednji način:
Postopek pri teh načinih merjenja višine padavin je naslednji:
pri merjenju padavin z navadno menzuro, ki ima razdeljeno skalo na kubične
centimetre, računamo dva kubična centimetra vode za eno desetinko milimetra
padavin;
Primer: navadna menzura kaže 27 in 1/2 (sedemindvajset in pol) kubičnih centimetrov. Če to višino delimo z 2, dobimo več kot je 13,5 (okroglo 14), to je 1,4 mm (ena cela in štiri desetinke milimetra).
Če padavine tehtamo s tehtnico, najprej stehtamo kanglico z vodo, nato pa prazno kanglico. Težo vode v gramih dobimo, če od teže vode s kanglico odštejemo težo prazne kanglice in to delimo s številom 20. Dobljeni rezultat je višina vode v milimetrih.Primer: kanglica z vodo tehta 245 gramov, prazna kanglica pa 178 gramov, voda tehta 245 - 178 = 67 gramov. Če delimo 67 z 20, dobimo višino padavin 3,4 mm (tri cele in štiri desetinke milimetra).
Če višine padavin na nobenega od navedenih načinov ni možno izmeriti, potem shranite vodo v dobro zaprtih steklenicah (za vsak dan v posebni steklenici z označenim datumom). O tem takoj obvestite Agencijo, po prejemu nove menzure pa vse padavine izmerite.
Če zaradi izrednih razmer kdaj izostane redno merjenje padavin za enega ali več dni, potem
morate ob prvi priložnosti izmeriti vso vodo, ki je v dežemeru. V Dnevnik pa natančno
napišite, katere dni ste merjenje izpustili, koliko ste skupaj namerili in kdaj ste merili (datum
in uro).
Vedno, kadarkoli se zgodi z dežemerom ali pri merjenju nekaj izrednega, zaradi česar niste
mogli izmeriti padavin, ali so rezultati merjenja sumljivi in nezanesljivi, morate napisati v
Dnevnik na zadnji strani (Opombe o spremembah na postaji) natančno in resnično:
kaj se je zgodilo, kaj ste ukrenili in kako ste postopali.
Agenciji RS za okolje morate takoj javiti vse izredne dogodke, ki so vplivali na pravilno
merjenje padavin, da bi okvaro čim preje odpravili.
KDAJ MERIMO PADAVINE
Padavine merimo redno vsak dan ob 7.uri zjutraj po uradnem (srednje evropskem) času. V
poletnem času, ko pomaknemo uro za eno uro naprej, merimo ob 8.uri.
Z rednim merjenjem ugotavljamo višino padavin, ki je padla v zadnjih 24 urah, to je od 7.ure
zjutraj včerajšnjega dne do 7.ure zjutraj današnjega dne. To je višina padavin za dan (datum)
merjenja, ne glede na to ali so bile padavine včeraj ali danes pred 7.uro.
Padavine, ki so bile zadnjega dne v mesecu po 7.uri, izmerimo prvi dan v naslednjem mesecu
ob 7.uri in jih vpišemo kot padavine za ta dan.
Ne oziraje se na to, ali smo v zadnjih 24 urah opazili padavine ali ne, moramo vsak dan ob
7.uri pogledati, ali je v dežemeru voda (ali so v zgornjem delu dežemera nestaljene padavine v
trdni obliki). Ali je v kanglici kaj vode, se prepričamo tako, da kanglico nagnemo nad
menzuro.
Če sumimo, da je v kanglici zmrznjena voda, moramo to kanglico zamenjati s prazno kanglico
rezervnega dežemera. Vodo izmerimo v toplem prostoru, potem ko se je led počasi stalil,
dežemer postavimo stran od peči in drugih toplotnih naprav.
IZREDNO (DOPOLNILNO) MERJENJE PADAVIN
Včasih moramo padavine izmeriti poleg rednega merjenja ob 7.uri tudi izredno, ob poljubnem času. Izredno merimo padavine v naslednjih primerih:Padavine merimo redno vsak dan ob 7.uri zjutraj in tudi takrat, kadar smo jih prejšnji dan
večkrat dopolnilno izmerili.
Višine padavin, ki smo jih dobili pri izrednih merjenjih, prištejemo k naslednjemu rednemu
merjenju padavin ob 7.uri. Na ta način dobimo skupno višino padavin za 24 ur (od 7.ure včeraj
do 7.ure danes).
Primer:
12. avgusta je bila močna ploha od 13.35 do 15.07 ure in smo namerili 19,6 mm.
Zatem je padal slab in zmeren dež do noči.Pri rednem merjenju 13. avgusta ob 7.uri smo namerili
12,3 mm.
Skupaj 31,9 mm.
Višina padavin 13. avgusta ob 7.uri je torej za zadnjih 24 ur, skupaj 31,9 mm in to številko
vpišemo v Dnevnik za dan 13. avgust.
4. OPAZOVANJE IN VPISOVANJE OBLIK IN TRAJANJA PADAVIN
Ker se podatki o padavinah uporabljajo za razne raziskovalne in praktične namene, je potrebno, da opazujemo na padavinski postaji poleg višine padavin tudi oblike (vrste) padavin in njihovo trajanje.
OPIS OBLIK (VRST) PADAVIN
Pravilno določevanje oblik (vrst) padavin je možno le na podlagi dobrega poznavanja
njihovega videza in drugih lastnosti. Opisi posameznih oblik padavin, ki jih mora opazovalec
opazovati in vpisovati, so naslednji:
vrsta pdavine | njen opis | |
---|---|---|
| pada v obliki vodnih kapljic, različnih velikosti, vendar toliko velikih, da se jih jasno vidi; | |
| pada v trdnem stanju - v ledenih kristalih, ki so običajno v obliki posameznih ali med seboj združenih zvezdic (snežink); | |
| dež in sneg padata istočasno | |
| pada v obliki ledenih kroglic ali koščkov ledu različnih velikosti, celo tako velikih kot kokošje jajce ali še večjih. Zrna padajo posamezno ali združena v večje kose ledu nepravilnih oblik; | |
| so vodne kapljice, ki so se nabrale v jasnih in mirnih nočeh ali zjutraj na predmetih na tleh ali blizu tal (na travi, grmičevju, drevju, strehah itd.); | |
| so ledeni kristalčki (luskinice, iglice), ki se naberejo na predmetih na tleh ali blizu tal v jasnih in mirnih nočeh in jutrih pri temperaturi pod 0oC; | |
| je dež, katerega kapljice zmrznejo ob dotiku s tlemi, s predmeti na tleh, drevesi. Temperatura zraka je pod 0oC; | |
| pada v obliki belih, neprozornih zrn, ki po sestavu spominjajo na sneg, po obliki pa so zrna okrogla ali stožčasta. Zrna so krhka in se sprimejo v kepo. Pri padanju na trdo podlago odskakujejo in se razlete. Babje pšeno pada pri temperaturah okoli 0oC in pogosto skupaj s snegom; | |
| pada v obliki napol prozornih zrn, ki imajo podobno obliko kakor babje pšeno. V večini primerov je sodra zrno babjega pšena prevlečeno s tanko ledeno skorjo. Ta zrna se ne sprimejo lahko v kepo in niso krhka. Od trde podloge odskakujejo in se ne razlete. Ta zrna so mokra in padajo običajno pri temperaturah nad 0oC in pogosto skupaj z dežjem. Potrebno jih je razlikovati od zrn toče; | |
| so bele plasti ledenih kristalov, ki se naberejo predvsem na pokončnih predmetih. Ivje nastaja pri temperaturah pod 0oC in meglenem vremenu. V smeri proti vetru se nalaga ivje v debelih plasteh in je koničaste oblike; | |
| so padavine v obliki dežja, snega, dežja in snega istočasno ali toče spremenljive jakosti, padanje je nekaj časa zelo močno. |
V Dnevnik vpisujemo v rubriko Pojavi obliko (vrsto) padavin in pojavov z naslednjimi znaki:
Vrsta padavine | njen simbol |
---|---|
Dež | |
Slana | |
Sneg | |
Dež, ki zmrzuje | |
Dež in sneg istočasno | |
Babje pšeno | |
Toča | |
Sodra | |
Rosa | |
Ivje |
DOLOČEVANJE JAKOSTI PADAVIN IN ATMOSFERSKIH POJAVOV
Pri opazovanju padavin in atmosferskih pojavov moramo določiti tudi njihovo jakost in jo
vpisati poleg znakov.
Jakost (intenziteto) padavin in pojavov označujemo s številkami 0, 1 in 2 in sicer:
Slaba megla: predmete vidimo na razdalji 500 m, ne vidimo pa jih na 1 km 0
Zmerna megla: predmete vidimo na razdalji 200 m, ne vidimo pa jih na 500 m 1
Gosta megla: predmetov ne vidimo na razdalji 200 m 2.
Jakost ivja označujemo z istimi številkami kot ostale pojave, številke pa pomenijo naslednje:
0 | debelina ivja do 1 cm |
1 | debelina ivja od 1 do 5 cm |
2 | debelina ivja nad 5 cm |
Kadar padajo dež, sneg, dež in sneg istočasno ali toča v obliki plohe,
naredimo pod oznako za padavine še znak za ploho.
Na primer:
Ploha dežja
Ploha snega
Ploha dežja in snega skupaj
OPAZOVANJE IN VPISOVANJE IZREDNO VELIKIH PADAVIN
Kadar so padavine izredno velike, potem moramo to opisati tudi z besedami in sicer na zadnji
strani Dnevnika v rubriki " Vreme in izredni pojavi v teku meseca".
Na primer:
TRAJANJE PADAVIN
Za označevanje časa, kdaj so bile padavine, štejemo čas od začetka do konca trajanja. Zato
moramo vpisovati poleg oblike padavin tudi točen čas trajanja od začetka do konca in v
rubriko "Pojavi".
Čas začetka in konca padavin označujemo v urah in minutah po srednjeevropskem času. Ure
od polnoči do poldneva pišemo s številkami od 0 do 12 in ure od poldneva do polnoči s
številkami od 12 do 24.
Kadar opazimo menjaje ali zaporedoma različne oblike (vrste) padavin, moramo za vsako
obliko, ki smo jo opazili, določiti tudi trajanje, to je čas od njenega začetka do konca.
Če pada ista oblika padavin v presledkih, ki so daljši kot 2 uri, moramo označiti za vsako
padanje točen začetek in konec padavin. Če so presledki krajši od 2 ur, napišemo začetek in
konec padavin, poleg časa pa napišemo tudi kratico - pr (kar pomeni presledek).
Če ni mogoče ugotoviti točnega časa, kdaj so bile padavine, potem označite vsaj približen čas
začetka in konca in ga zaokrožite na najbližje cele ure.
Če ni mogoče ugotoviti niti približnega časa začetka in konca padavin (ker so bile padavine
ponoči ali ker je bil opazovalec odsoten), potem označite vsaj, v katerem delu dneva ali noči
so bile padavine.
Takrat uporabljamo za označevanje časa padavin naslednje kratice:
kratica | čas | opis |
---|---|---|
| rano jutro | čas od polnoči do 7.ure zjutraj |
| dopoldne | čas od 7.ure zjutraj do poldneva |
| popoldne | čas od poldneva do mraka |
| kasen večer | čas od mraka do polnoči |
n | noč | čas v pretekli noči. |
OPAZOVANJE IN VPISOVANJE DRUGIH VAŽNEJŠIH ATMOSFERSKIH POJAVOV
OPIS POJAVOVPojav | Opis |
---|---|
| če v zraku vise zelo drobne kapljice, te zmanjšujejo vidnost, to je razdaljo, do katere vidimo predmete skozi meglo. Megla je, če je vidnost v vodoravni smeri manjša kakor 1 km; |
| pod nevihto razumemo vsak atmosferski električni pojav - blisk (bliskanje), ki ga spremlja močan grom (ali grmenje). Pojav nevihte zabeležimo tudi takrat, kadar samo grmi. Pri nevihti padavine niso pogoj; lahko so ali pa niso. Zabeležimo jih posebej, neodvisno od pojava nevihte. |
| veter giblje debla močnih dreves, lomi večje veje in prevrača drevje, meče opeko s streh in povzroča škodo na večjem področju; |
| ta pojav zabeležimo, kadar sneg pokriva vso okolico ali če pokriva več kot polovico tal. |
Opisane pojave označujemo z naslednjimi znaki:
Pojav | Simbol |
---|---|
Megla | |
Viharni veter | |
Nevihta | |
Snežna odeja |
Pojave vpisujemo prav tako kot padavine v znakih in sicer v rubriko Pojavi.
Pri pojavih napišemo poleg znaka tudi čim bolj točen čas začetka in konca.
Edino pri snežni odeji napišemo samo znak brez trajanja.
Kadar povzročijo viharni veter ali drugi atmosferski pojavi kakšno škodo,
opišemo povzročeno škodo tudi z besedami in sicer na zadni strani Dnevnika Vreme in izredni pojavi v teku meseca.
Po možnosti napišemo tudi točen čas začetka in konca pojava.
5. MERJENJE IN VPISOVANJE VIŠINE SNEŽNE ODEJE
Kadar imamo snežno odejo, izmerimo vsako jutro ob 7.uri tudi njeno višino (debelino snežne odeje).Za merjenje snežne odeje uporabljamo snegomer (leseni ali kovinski meter), ki ima skalo razdeljeno na centimetre (sl.20).
Če opazovalec nima snegomera, izmeri sneg z dovolj dolgo in ravno palico, razdeljeno na centimetre. Merilo ima svojo ničlo (začetek) na koncu palice.KRAJ, KJER MERIMO VIŠINO SNEŽNE ODEJE
Kraj, kjer merimo snežno odejo, določi pri postavitvi postaje uslužbenec Agencije in ga brez
njene odobritve ne smete spreminjati. Po možnosti naj bo ta prostor v bližini dežemera,
raven in ne sme biti stalno v senci. Snežne odeje ne smemo meriti na mestih, ki so izpostavljena
vetru, ker veter sneg odnaša ali nanaša.
Prav tako mora sneg ležati tam povsem naravno, tako kot je padel, to je ne sme biti odstranjen,
shojen, nanesen ali odnesen zaradi vetra.
MERJENJE SKUPNE VIŠINE SNEŽNE ODEJE
Pri merjenju zasadimo snegomer pravokotno v sneg s koncem, na katerem je označena 0 (ničla). Čitamo višino, do katere sega površina snega. Nato na merilu prečitamo višino snega v celih centimetrih (najbližji celi centimeter).
Primer: Snegomer je zasajen pravokotno v sneg (sl.20). Zgornja površina snega je najbližja četrti krajši črti nad daljšo črto, ki je označena s 50. Torej je višina snežne odeje 54 cm.Slika 20 : Snegomer
Višina snežne odeje se dnevno spreminja. Poveča se, kadar je zapadel novi sneg, ali se
zmanjša, ker se je sneg sesedel ali stalil. Snežno odejo merimo zato vsak dan ob 7.uri zjutraj in
vse do dneva, ko ugotovimo, da sneg ne pokriva več od polovice tal v okolici postaje. Znak za
snežno odejo vpišemo vsak dan, kadar jo izmerimo in sicer v posebno rubriko za snežno
odejo.
Višino snežne odeje merimo do takrat, dokler pokriva sneg vsaj polovico ali več kot polovico
tal.
MERJENJE VIŠINE NOVEGA SNEGA
Kadar zapade sneg na novo, to je v času od 7.ure včeraj do 7.ure danes, izmerimo poleg skupne snežne odeje (celotne plasti snega) tudi višino novo zapadlega snega.VIII. ATMOSFERSKI POJAVI - METEORJI
POJEM METEORJEV:Meteorji so pojavi, ki jih lahko opazujemo na površju zemlje ali v atmosferi; tvorijo jih padavine, raztopine ali sloji tekočih ali trdnih delcev, ki vsebujejo vodo ali pa tudi ne. Meteorji so lahko tudi pojavi optične ali električne narave.
RAZDELITEV METEORJEV:
Glede na njihovo naravo jih delimo v štiri skupine:1. HIDROMETEORJI - PADAVINE
Hidrometeorji so produkti vodne pare v tekočem ali v trdnem stanju, ki:Pojav | Simbol | Opis pojava | |
---|---|---|---|
DEŽ | Kapljice vode, ki padajo iz oblakov. Kapljice so debele večinoma več kot 0.5 mm. | ||
DEŽ, KI ZMRZUJE | Dež, katerega kapljice zmrznejo ob stiku s tlemi ali s predmeti na tleh in naredijo poledico. | ||
ROSENJE | Zelo majhne kapljice, ki dajejo videz, kakor da lebdijo v zraku. Njihov premer je pod 0,5 mm. Take padavine so običajno iz megle ali zelo nizkih oblakov. Njihovo padanje se v luži ne pozna. | ||
ROSENJE, KI ZMRZUJE | Rosenje, katerega kapljice zmrzujejo ob stiku s tlemi ali s predmeti na tleh. | ||
SNEG | Padavina v obliki razvejanih ledenih kristalov (snežink), ki so lahko združeni v kosme. | ||
DEŽ S SNEGOM | Dež in sneg padata hkrati. | ||
ZRNAT SNEG | To so bela, neprozorna, več ali manj ploščata in podolgovata zrna, vsaj v eni smeri tanjša kakor 1 mm. Po zgradbi so podobna snegu. Ko padajo na trdo podlago, ne odskočijo. Padajo v zelo majhnih količinah, nikdar v obliki plohe in iz enakih oblakov kot rosenje. | ||
LEDENE IGLICE | Zelo drobni, ne razvejani ledeni kristalčki v obliki ploščic ali paličic; padajo pri jasnem in mirnem vremenu in pri zelo nizkih temperaturah; na soncu se svetlikajo. | ||
BABJE PŠENO | Bela, neprozorna zrna s premerom 2 - 5 mm, ki po zgradbi spominjajo na sneg, so pa okrogle ali stožčaste oblike. Če padejo na trdo podlago, odskočijo in se razletijo. Babje pšeno pada navadno v obliki ploh, skupaj s snegom ali dežjem, in pri temperaturah pri tleh okoli 0oC. | ||
SODRA | Prosojna ali pol prozorna ledena zrnca, kroglaste ali nepravilne oblike. Njihov premer je do 5 mm. Na trdi podlagi odskočijo in udarec se sliši. Po nastanku so lahko zmrznjene dežne kapljice, staljene snežinke, ki so ponovno zmrznile, ali pa snežni kristali, prevlečeni s tanko ledeno skorjo. | ||
TOČA | Pada v obliki ledenih kroglic ali koščkov ledu s premerom 5 - 50 mm ali celo več. Zrna so lahko prozorna, pol prozorna ali neprozorna. Toča pada navadno pri nevihtah in temperaturi nad 0oC. | ||
ROSA | Prevleka iz vodnih kapljic na predmetih pri tleh, ki je nastala neposredno s kondenzacijo vodne pare iz zraka. Rosa nastane zaradi nočne ohladitve zraka pri jasnem in mirnem vremenu. | ||
SLANA | Nastane na enak način kot rosa, le da je temperatura pod 0oC. Vodna para se izloča v obliki ledenih kristalov, ki imajo od blizu videz luskic, iglice, peresa ali pahljače. | ||
IVJE | To so ledeni kristali, naloženi v belih slojih, predvsem na pokončnih predmetih. Navadno nastane s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic iz megle ali oblaka pri temperaturi pod 0oC. V smeri proti vetru doseže včasih zelo velike debeline in je koničaste oblike. | ||
TRDO IVJE | To je ivje, prevlečeno z ledeno skorjo, ki spominja na sodro. Nastaja na podoben način kot ivje in pri večjih hitrostih vetra. | ||
POLEDICA | Poledica je gladka ledena prevleka na vodoravnih in tudi na pokončnih površinah. Nastane takrat, ko padeta dež ali rosenje, ki zmrzujeta. | ||
POLEDICA NA TLEH | To je gladka plast prozornega ledu samo na tleh. Nastane pri dežju ali rosenju, ki zmrzujeta, in pri deževanju na zmrznjeno zemljo. K poledici na tleh ne prištevamo primerov, ko zmrzne voda od staljenega snega, tudi ne ledene skorje, ki je nastala na shojenem snegu, niti zmrznjenih dežnih lužic. | ||
TROMBA | Zelo močan zračni vrtinec v obliki rilca, ki se spušča iz spodnjih delov oblaka do tal ali vodne površine, pri tem pa se zelo hitro vrti okrog približno navpične osi. | ||
MEGLA | Drobne vodne kapljice, ki lebdijo v zraku in zmanjšujejo vodoravno vidnost pod 1 km. Če se vidi nebo ali oblaki, uporabljamo znak. Kadar se pojavlja megla v pramenih, ki jih nosi veter, pri tem pa se občasno vidi nebo, vpišemo poleg znaka še pr. | ||
NIZKA (TALNA) MEGLA | Na postaji je tanka plast megle, nižja od človeka. Vidnost nad to plastjo megle je 1 km in več. | ||
MEGLICA | V zraku vise še manjše kapljice kot pri megli ali pa majhni higroskopni delci, ki zmanjšujejo vodoravno vidnost, vendar manj kot pri megli, tako da je vidnost 1 km ali več (do 10 km). Meglica je sivkaste barve. | ||
LEDENA MEGLA | V zraku lebdi množica drobnih ledenih kristalčkov, kar zmanjšuje vidnost v prizemni plasti. | ||
SNEŽNI VRTINCI | Veter dviga sneg s tal do take višine, da je vodoravna vidnost v višini oči opazovalca zelo zmanjšana. | ||
NIZKI SNEŽ. VRTINCI | Veter nosi sneg samo pri tleh, tako da vodoravna vidnost v višini oči opazovalca ni bistveno zmanjšana. | ||
PRŠEC | Oblak vodnih kapljic, ki jih je odtrgal veter z vodne površine in jih prenesel na krajšo razdaljo. | ||
SNEŽNA ODEJA | Polovica ali več kot polovica tal v vidnem polju postaje na približno enaki nadmorski višini je pokrita s snegom. | ||
PLOHA | Padavine v obliki plohe vpišemo tako, da dodamo pod ustrezen znak za to padavino znak za ploho npr.: deževna ploha. Plohe prepoznamo po nenadnem začetku in koncu, po hitri spremembi jakosti in po hitri zamenjavi gostih temnih oblakov s svetlejšimi, včasih pa tudi s kratko trajno razjasnitvijo ("marčevsko" ali "aprilsko" vreme). V obliki ploh so lahko naslednje padavine:Dež, sneg, dež s snegom, babje pšeno in toča. |
2. LITOMETEORJI
POJEM LITOMETEORJEV:Litometeorji so pojavi, ki se sestoje iz delcev, katerih večina je v trdnem, ne v tekočem stanju.
Ti delci so več ali manj suspendirani v zraku (lebdijo) ali pa jih je veter dvignil s tal.
Litometeorji, ki bolj ali manj lebdijo v zraku, so: suha motnost, peščena megla in dim, tvorijo
pa jih zelo drobni delci prahu ali peska, delci morske soli ali produkti gorenja.
Litometeorji, ki jih povzroči veter, se imenujejo prašno ali peščeno neurje, prašni ali peščeni
vrtinci, prašni ali peščeni vihar.
OPIS LITOMETEORJEV:
Pojav | Simbol | Opis pojava | |
---|---|---|---|
SUHA MOTNOST | Ozračje je motno in zmanjšana vidnost zaradi navzočnosti drobnih suhih delcev prahu ali saj, katerih ne moremo videti s prostim očesom. Suha motnost daje pokrajini videz kot bi bila pokrita s kopreno. Temno ozadje je modrikasto, svetlo ozadje pa rumenkasto ali oranžno. | ||
PEŠČENA MEGLA | To so prah ali drobni delci, ki jih je dvignilo prašno ali peščeno neurje in še vedno lebdijo v zraku. | ||
DIM | V atmosferi lebdijo drobni delci, produkti gorenja. | ||
PRAŠNI ALI PEŠČENI VRTINCI | Delci prahu ali peska, ki jih je s tal dvignil do majhne ali zmerne višine dovolj močan turbulenten veter na opazovalnem prostoru ali v njegovi bližini. Ločimo: nizke prašne ali peščene vrtince, kjer vodoravna vidnost v višini opazovalčevih oči ni bistveno zmanjšana. - visoke prašne ali peščene vrtince, kjer je vodoravna vidnost v višini opazovalčevih oči zaznavno zmanjšana. | ||
PRAŠNO ALI PEŠČENO NEURJE | Prašni ali peščeni delci, ki jih je močan turbulenten veter dvignil s tal do velike višine. Sprednji del prašnega ali peščenega neurja lahko daje videz ogromne stene. | ||
PEŠČENI ALI PRAŠNI VRTINEC | Zračni vrtinec s približno navpično osjo, v katerem je veter dvignil prah, pesek ali druge predmete s tal. Sem ne sodijo majhni vrtinci, ki nastajajo na ulicah in poljih zaradi močne pregretosti zraka. | ||
MOČAN VETER | Veter v prizemni plasti, jakosti 6 in 7 po Beaufortovi skali. | ||
VIHARNI VETER | Veter v prizemni plasti, jakost 8 ali več po Beaufortovi skali. |
3. FOTOMETEORJI
POJEM FOTOMETEORJEV:
Fotometeorji so svetlobni pojavi, do katerih pride zaradi odboja, loma, uklona ali interference sončne svetlobe ali mesečine.OPIS FOTOMETEORJEV:
Pojav | Simbol | Opis pojava | |
---|---|---|---|
HALO OKOLI SONCA ALI OKOLI LUNE | Svetel obroč okoli Sonca ali Lune, katerega polmer znaša 22o. Nastane zaradi loma svetlobnih žarkov na ledenih kristalčkih cirusnih oblakov. Obroč je navadno belkaste barve, včasih pa je tudi mavričast. Okoli tega obroča se lahko pojavi še eden s polmerom 46o, je pa precej manj svetel od prvega. Poleg tega se lahko halo izraža tudi na druge načine: svetli loki (v dotiku s svetlim obročem), lažna sonca, svetli stebri. | ||
VENEC OKOLI SONCA ALI OKOLI LUNE | Svetlo krožno polje (avreola) okoli Sonca ali Lune, ki nastane zaradi uklona svetlobnih žarkov na tekočih ali trdih delcih oblakov. Velikost venca je večinoma nekaj premerov Sonca. Notranjost venca je navadno belkasta, lahko pa je mavričast. Venec okoli Lune je večkrat viden kot venec okoli Sonca, ker močnejša sončna svetloba otežuje opazovanje. | ||
SVETLOBNI STEBRI | To je redek pojav v obliki svetlih stebrov nad in pod Soncem. Navadno se vidi svetlobni steber nad Soncem pri položaju Sonca nizko nad obzorjem. Lahko je rdeče obarvan ali bleščeče bel. | ||
MAVRICA | Večbarven svetlobni lok, ki ga vidimo v smeri proti deževnim oblakom, v nasprotni smeri od Sonca. Barve so v mavrici razporejene od vijoličaste (na notranji strani) do rdeče (na zunanji strani). Pogosto se poleg glavne mavrice pojavi tudi stranska, ki ima barve razporejene v obratnem vrstnem redu. Mavrica nastane zaradi loma in odboja sončne svetlobe pri prehodu skozi dežne kapljice. | ||
OPTIČNA PREVARA | To je optični pojav, ki ga v glavnem tvori enkratna ali večkratna pokončna ali obrnjena, vertikalno podaljšana ali lomljena slika predmeta. Optična prevara je posledica loma svetlobnih žarkov, ki gredo skozi različno goste plasti zraka. |
4. ELEKTROMETEORJI
POJEM ELEKTROMETEORJEV:
Elektrometeorji so pojavi, pri katerih je prisotna vidna ali slišna manifestacija atmosferske elektrike.OPIS ELEKTROMETEORJEV
Pojav | Simbol | Opis pojava | |
---|---|---|---|
NEVIHTA | Pod imenom nevihta razumemo pojav električne praznitve v atmosferi, pri katerem vidimo blisk in slišimo grom. Nevihto pogosto spremljajo padavine, ki pa jih moramo posebej zabeležiti. | ||
BLISKANJE | Pri električni praznitvi vidimo bliske, ne slišimo pa grmenja. | ||
GRMENJE | Pri električni praznitvi slišimo grmenje, ne vidimo pa bliskov. | ||
ELIJEV OGENJ | S koničastih koncev predmetov, navadno v gorah in na morju, poteka včasih razelektrevanje tiho ali s prasketanjem, ki ga vidimo kot šopek z rdeče belim ročajem (pozitivna elektrika) ali v obliki kratkih rdečih storžev s svetlo pego namesto držaja (negativna elektrika). | ||
POLARNI SIJ | Pojavlja se na severni strani obzorja, ima razne oblike, navadno kot svetel lok, pod katerim izgleda nebo temnejše kot v okolici. Iz loka pogostokrat izhajajo kot žarek svetli trakovi, ki so usmerjeni proti zenitu. Pri nas je polarni sij redek pojav. |
5. IZREDNI POJAVI
POJEM IZREDNIH POJAVOV
Za izredne pojave imamo vse vremenske in elementarne nezgode, ki so bodisi po svoji izredni jakosti ali času nastopa ali trajanju ali kako drugače neobičajni za tisti letni čas in tisti kraj. Kot izredni se lahko javljajo skoraj vsi do sedaj opisani pojavi in tudi drugi, kot npr. poplave, potresi, suše itd.
ZAPISOVANJE IZREDNIH POJAVOV
Izredne pojave vpisujemo v ustrezne rubrike Dnevnika opazovanj z ustreznim znakom jakosti in časa, kot velja za padavine in druge atmosferske pojave.DOSTAVLJANJE POROČIL O IZREDNIH POJAVIH
Poročila o izrednih pojavih se sestavi na meteoroloških postajah na koncu vsakega meseca in se jih dostavi Agenciji, skupaj z morebitnimi posnetki, risbami in vzorci poškodovanih kultur, ter vzorci vode od obarvanega dežja ali snega.