Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?
Na grafu je podan odklon letnih temperatur za Ljubljano med letoma 1866 - 2003
od povprečja 1961-1990.
Trend naraščanja temperatur je očiten - potencialni vzroki: morebiti CO2,
para v zraku (H2O), sprememba Zemljine tirnice, sprememba Sončeve aktivnosti ...?
TOČNEGA ODGOVORA NE POZNAMO. Ali se bo naraščanje kmalu ustavilo, se bo trend obrnil ...?
TUDI TO JE SKRIVNOST. Nekateri dajejo prevelik pomen človeškemu
onesnaževanju (CO2 ...), drugi pa premajhen - iz vsega se da delati ...
Če smo malo samovšečni, tako dolgega primerjalnega niza,
grafa, si ne more privoščiti vsaka evropska prestolnica. Rdeča krivulja je drseče
povprečje. Zaradi korektnosti je potrebno upoštevati, da se je postaja do leta
1948 kar nekajkrat selila po mestu. Vseeno pa se odkloni in trend naraščanja
temperatur v zadnjih dvajsetih letih zelo ujemajo z odkloni in trendom na
globalnem grafu, ki ga podaja Svetovna meteorološka organizacija. Velik del
krivde za naraščanje temperature na našem planetu pripisujemo tudi sebi,
industrijski civilizaciji, predvsem emisijam toplogrednih plinov.
Ali upravičeno? Na mestu je, da omenimo nekaj dodatnih podatkov.
Koncentracija atmosferskega CO2 narašča že 18 tisoč let, kar so
ugotovili z meritvami zraka, ujetega v mehurčkih v Antarktičnem
ledu ([2] Vir: ŽIT 2004/4, str. 17) in je danes podobna tisti v
prejšnjem obdobju med dvema ledenima dobama. V tem času je za
5 °C narasla tudi povprečna temperatura ozračja in očitno se
koncentracija CO2 in temperatura spreminjata z roko v roki.
K skupnemu povečevanju koncentracije vseh toplogrednih plinov,
ne le ogljikovega dioksida, človeške dejavnosti prispevajo
le malenkostno, 0.28 % ([2]Vir: ŽIT 2004/4, str. 17).
Kljub relativno nizkemu deležu, pa tudi če je ta delež
zanemarljiv pri naraščanju temperature, je vendarle potrebno
zaradi ekoloških razlogov in varčevanja s fosilnimi gorivi,
zmanjšati emisije toplogrednih plinov v atmosfero. Prav je,
da omenimo, da je glavni absorbent dolgovalovnega sevanja
vodna para (60%) in ne CO2 ([3]Vir: Osnove meteorologije za
nara. in tehnike, DMFA, 1998, str. 296).
Spodaj primerjava glede na celotno ZEMLJO (http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm).
Iz: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm
prvo_met_opa_1850_slo_m.jpg - prva ohranjena meteorološka opazovanja iz Ljubljane,
leto 1850
( 23.3.1850/6:30 tem. [- 4,5 °C] zjutraj - od takrat naprej so meritve in opazovanja
kontinuirana, razen če jih mi ne bomo prekinili ...).
Dodatno gradivo:
Pojasnilo k izvrednotenju tlaka - meritve Lublana 1850.
Laibacher_Zeitung3_9jan1838.pdf
- met. podatki za "Lublano" iz leta 1838 (3. do 9. jan.).
(tudi zapisi starih ascii formatov v podatkovne datoteke)
|
|
|
|
|
