Posnetki mrkov

POSNETKI MRKOV

Ponavljanje mrkov - sarosi
Mrki se dogajajo ko Luna leži na premici Sonce - Zemlja, takrat je Luna tudi v vozlih, presečiščih ravnine ekliptike in ravnine gibanja Lune. Ponovitev mrka se zgodi v času sarosa 'tsar', to je 223 sinodskih mesecev ali 18 let in 11 1/3 dni (18 let 11 dni in približno 8 ur = 6585.321124 dni). Kar pa znese 241.998 siderskih mesecev, zaokroženo 242 siderskih mesecev.
Saros pa je za dan krajsi (18 let 10 dni 8 ur), ce je v sarosu 5 prestopnih let. Zaradi zamika 8 ur, se mrk v naslednjem ciklu zgodi 120 stopinj zahodno in 8 ur pozneje. Po treh sarosih, približno 54 let in en mesec, se mrk zgodi blizu 'izhodiščne' lege (3*120 = 360 stopinj). Če je bil Lunin mrk zvečer 9. 1. 2001 (maks, ob 21:21 UTC), se bo zjutraj 21.1. leta 2019 ponovil (maks, ob 6:12 UTC). Mrk 31.1. 2037 pa se ne bo videl (maks. ob 17:01 UTC), ker je Luna še pod horizontom. Večji del mrka 11.2.2055 pa bo v prvi polovici noči (maks. ob 23:45 UTC), podobno kot 9.1.2001.

Lunini in Sončevi mrki so zelo pogosti, a popolni Sončevi (najlepši) pa redkejši, približno eden na vsakih 1.5 let. Delnih in popolnih sončevih mrkov pa je okrog 2.26 na leto.
Na leto imamo lahko največ sedem Luninih in Sončevih mrkov skupaj - maksimalno 4 Sončeve in 3 Lunine ali 5 Sončevih in 2 Lunina (većinoma pa seveda manj).

Karta Sončevih mrkov za obdobje 1999 - 2020, zelo dolg Sončev mrk (poplno prekritje Sonca z Luno traja okrog 6 min) se zgodi 22.lulija 2009 - Kitajska - Japonska.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/10) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/15 s; diafilm Kodak Gold 200 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja in prevlada rdeče barve, kar je posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Posnetek sta 27. septembra 1996 zgodaj zjutraj naredila Tomaž Goslar in Marko Cedilnik.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/10) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/30 s; barvni film Agfa 100 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Posnetek je 27. septembra 1996 zjutraj naredil Zorko Vičar.

Faze Luninega mrka, 27. september 1996. Napredovanje Zemljine sence čez Lunino ploskvico od vstopa v senco do začetka popolne faze mrka. Objektiv: 75mm; film: Kodak 5020 EES. Foto: Gašper Šušteršič, astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Praktica, ki sicer ni namenjen za takšen način fotografiranja, vendar ga lahko prelisičimo. Fotoaparat pripravimo za naslednji posnetek tako, da filma ne transportiramo naprej pri napenjanju sprožilca. To je mogoče, če med napenjanjem sprožilca sprostimo mehanizem za transport filma (pritisnemo gumb kot, da bi previjali film nazaj v kaseto), potem se film ne bo premaknil naprej, sprožilec pa bo napet in pripravljen za nov posnetek. Poskusite, ni nujno, da vam bo popolnoma uspelo.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/6.3) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/10 s; diafilm Kodak Gold 200 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je tudi posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Atmosfera Zemlje je v tem primeru filter, ki prepušča rdečo svetlobo, zato tudi rdeča barva Lune. Posnetek so 16. septembra 1997 ob 20. uri naredili Zorko Vičar, Marko Cedilnik, Tomaž Goslar.

Faze Luninega mrka, 16. september 1997. Barvni film 1000 ISO. Foto: Gregor Vertačnik, kraj: Vodice na Gorenjskem, astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Praktica, ki sicer ni namenjen za takšen način fotografiranja, vendar ga lahko prelisičimo. Fotoaparat pripravimo za naslednji posnetek tako, da filma ne transportiramo naprej in preprosto vsakih nekaj časa odkrijemo objektiv fotoaparata in spet pokrijemo. Fotoaparat je seveda fiksiran na stojalu. Pokrivanje (odkrivanje) ne sme premakniti aparata. Poskusite.

Kolobarjast mrk 10. maja 1994. Sonce je kmalu po začetku mrka zašlo. Zaradi precej oblačnega vremena, je to eden izmed redkih posnetkov mrka v Sloveniji. Še uro pred mrkom je v Šentvidu deževalo, a ker astronomi le redko obupamo, smo doživeli in posneli ta veličasten dogodek. Mrk je ob asistenci krožkarjev posnel Zorko Vičar v primarnem fokusu teleskopa tipa Newton, D=14,5 cm, f/8,3, na diafilm Agfa 100 ASA. Čas osvetlitve: 1/500 s, kraj: terasa gimnazije. Teleskop je zelo preprost in nima nobenih nastavkov za pritrditev fotoaparata, zato smo slikali kar iz roke.

Projekcija začetka kolobarjastega mrka na dlan, posneto 10.maja 1994. Dlan, na kateri se odvija projekcija mrka, je posodil dijak Žiga Budja.

Projekcija začetka kolobarjastega mrka, posneto 10.maja 1994. Od desne Desne: dijak Žiga Budja, dijak Ščuka Tomaž.

Sončni mrk posnet s teleobjektivom goriščne razdalje 200 mm na diafilm Agfa 100 ASA. Čas osvetlitve:1/250 s. Na posnetku se lepo vidi zakriti del Sonca. Posnetek je 10. maja 1994 naredil Zorko Vičar na terasi gimnazije. Hribi na sliki so POLHOGRAJSKI DOLOMITI.

Sončni mrk posnet z okularno projekcijo efektivne goriščne razdalje 15m. Čas osvetlitve:1/250 s; č. b. film 400 ASA. Na posnetku se lepo vidijo podrobnosti Luninega površja. Posnetek je 12. oktobra 1996 naredil Damjan Šterk s teleskopom MEADE LX200 na terasi Gimnazije Šentvid

Poskus animacije sončnega mrka, posneto v Logatcu, teleobjektiv 200mm. Avtor: Zorko Vičar, 12.10. 1996. Ločljivost je zelo slaba, animacija se bo izvršila ob kliku na sliko.

Pot popolnega mrka, ki bo 11. avgusta 1999 oplazil tudi severovzhodni del Slovenije. Dobimo se torej po 10. uri v Prlekiji ali v Prekmurju. Naslednji popolni Sončni mrk (3. septembra 2081) bodo iz naših krajev najverjetneje opazovali le naši vnuki. Več o poteku mrka boste našli, če kliknete na besedo NASA. Od tukaj je tudi sneta karta poteka.

Posamezne faze oktobrskega delnega Sončevega mrka (12.10. 1996) sta posnela Gašper Šušteršič in Klemen Žagar, člana astronomskega krožka Gimnazije Šentvid. Prvi posnetek je nastal ob 16. uri in 50 minut, kmalu po največji stopnji mrka. Film: Agfa RSX 50; objektiv: 75 mm; filter: varilsko steklo. Posnetek je bil objavljen kot naslovnica astronomske revije Spika na kar so krožek in avtorja posebej ponosni.

Sončev mrk (12.10. 1996) projeciran na posnetek priprav Tomaža Ščuke in Jerneja Vidmarja na opazovanja (travnik pri Logatcu). Vsak ima svoj mrk.

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/6.3) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/15 s; diafilm Kodak Gold 400 ISO. Na posnetku Lune se lepo vidi razpršena senca Zemljinega površja, kar je tudi posledica loma svetlobe v atmosferi našega planeta. Atmosfera Zemlje je v tem primeru filter, ki prepušča rdečo svetlobo, zato tudi rdeča barva Lune. Posnetek je 21. januarja 2000 (okrog pete ure) naredil Tomaž Goslar.

Faze Luninega mrka, 21. januar 2000. Barvni film 200 ISO. Foto: Zorko Vičar, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Canon, ki ima opcijo 9-ih ekspozicij na isti del filma (film se ne transportira naprej in se tako posnetki nalagajo drug čez drugega). Fotoaparat je seveda fiksiran na stojalu. Aparat se ne sme premakniti. Poskusite.
Zvezdi desno od Lune sta dvojčka Kastor in Polux.
Vsekakor je poučno, da iz istega posnetka lahko dobimo več informacij, če ga fotograf pred razvijanjem eksponira z različnima časoma. Na spodnjem posnetku lahko razberemo premik Lune glede na zvezde.

Lunin mrk posnet z 200 mm-skim objektivom. Čas osvetlitve: 5 s; Kodak 200 ISO. Posnetek je 21. januarja 2000 naredil Peter Mihor.

Lunin mrk posnet z 200 mm-skim objektivom. Čas osvetlitve: 1 s; Kodak 200 ISO. Luna je prehajala iz Zemljine polsence v senco. Posnetek je 21. januarja 2000 naredil Peter Mihor.

Aristotel je že okoli leta 330 pred našim štetjem trdil, da je Zemlja okrogla, ker ima Zemljina senca ob Luninih mrkih okrogel obris.

Če zraven Lune narišemo krog, ki v razmerju ustreza dimenziji Zemlje (Rz/Rl=3,7), potem opazimo, da se ukrivljenost Zemlje po pričakovanjih kar dobro ujema s senco Zemlje na Luni. Seveda je potrebno upoštevati, da senca Zemlje nima čisto enakih dimenzij kot sam planet Zemlja, in da ukrivljenost sence na okrogli Luni ni enaka kot na ravni ploskvi. To je le groba ocena razmerij. Aristotel je na podlagi Zemljine ukrivljene sence na Luni, že okoli leta 330 sklepal, da je Zemlja okrogla. Nekoliko natančneje in z boljšo metodo sta razmerje Zemlja-Luna določila že v antični Grčiji Aristarh (živel je okoli leta 270 pr. n. š) in kasneje Hiparh. Poglejmo Hiparhov premislek. Hiparh je ugotovil, da v Zemljino senco lahko postavimo približno 8/3 Lun (Luninih premerov). Kako je to ugotovil? Luna se med zvezdami giblje s kotno hitrostjo približno 0.5 ločne stopinje na uro. Hiparh je tudi izmeril, da Luna potuje čez sredino Zemljine sence od začetka vhoda v senco pa do začetka izhoda iz sence 8/3h. Če privzamemo za kotni premer Lune 30', potem je kotni premer Zemljine sence 2b=80' in je razmerje med kotoma Zemljine sence in Lune 80'/30'=8/3. To pa ni vse. V antiki so že poznali polmer Zemlje, ki ga je določil Eratosten s pomočjo razdalje med Aleksandrijo in Sieno (Asuanom) in vpadnih kotov Sončnih žarkov. V Sieni je bil ta kot 0 stopinj glede na navpičnico, v Aleksandriji pa 7,2 stopinje. Do te nadvse pronicljive rešitve je prišel, ko je izvedel, da namreč na določen dan v Sieni padajo žarki v studenec navpično (Sonce je v zenitu), torej ne delajo sence. Vrnimo se k mrku. Če bi torej poznali kot (2Pl) pod katerim bi videli Zemljo z Lune, bi lahko izračunali razdaljo med telesoma in polmer Lune. To je naredil Hiparh. Če pogledamo spodnjo sliko, lahko iz nje razberemo, da med koti a, b, Ps in Pl velja zveza: a+b=Ps+Pl.

Kot b je 40' (določen je s pomočjo trajanja mrka), a pa je približno kar enak polovici zornega kota Sonca (15'). Danes vemo, da je kot Ps precej manjši od vsote a+b, saj je premer Sonca približno 109 krat večji od Zemljinega, hkrati pa je Sonce zelo daleč glede na razdaljo Zemlja-Luna. Hiparh tega sicer ni mogel dokazati, a njegova domneva o velikosti kota Ps je bila pravilna. Ker je torej kot Ps zelo majhen ( Ps << a+b) v primerjavi z a+b, ga lahko zanemarimo, končni izraz za Pl =a+b=55'.

Ker so koti majhni, velja: dl=Rz/Pl.
Kot Pl=55' moramo podati v radianih; rezultat je, razdalja Zemlja-Luna dl=62Rz.

Rezultat je presenetljivo točen. Zaradi majhnih kotov velja tudi razmerje: Rz/(4/3(2Rl))=Pl/b, in končno dobimo za razmerje med polmerom Zemlje in Lune vrednost: Rz/Rl=11/3=3,7.

Podatki za antiko in današnji podatki:
Antika                Današnja vrednost
Rz=6247 km            Rz=6378 km
Rl=3/11Rz=1700 km     Rl=1738 km
dl=62*Rz=387000 km    dl=384400 km (razdalja med Luno in Zemljo)

V antiki so torej preko Luninih mrkov dokaj dobro poznali podatke o dimenzijah med Zemljo in Luno, podatki o Soncu pa so bili nekoliko slabše ocenjeni. To so bile tako rekoč prve ocene o tem, kako daleč so pravzaprav vesoljska telesa.

Faze Luninega mrka, 9. januar 2001. Barvni film 100 ISO. Foto: Peter Mihor, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Več slik mrka na isti posnetek je avtor naredil s fotoaparatom Canon, ki ima opcijo 9-ih ekspozicij na isti del filma (film se ne transportira naprej in se tako posnetki nalagajo drug čez drugega). Fotoaparat je seveda fiksiran na stojalu. Aparat se ne sme premakniti. Poskusite.
Prvi mrk v novem tisočletju nas je opazovalo, fotografiralo ... 14 navdušencev (na terasi Gimnazije Šentvid-Ljubljana).

Petrovi podatki:
fotoaparat: Canon EOS 500 N
film: FUJI Superia 100 ISO
objektiv: -goriscna razdalja: 40mm
          -premer:            72mm
zaslonka: f/4.5
datum: 09/01/2001

| št. posnetka     | ura/minuta posnetka      |čas ekspozicije[s] |
|                1 |          20h 13m         |           1/250   |
|                2 |          20h 50m         |              2    |
|                3 |          21h 00m         |              3    |
|                4 |          21h 10m         |              4    |
|                5 |          21h 20m         |             15    |
|                6 |          21h 30m         |              4    |
|                7 |          21h 42m         |            1.5    |
|                8 |          21h 50m         |              2    |
|                9 |          22h 27m         |           1/250   |

Faze Luninega mrka, 9. januar 2001. Barvni film 100 ISO. Foto: Peter Mihor, kraj: Ljubljana-Šentvid (terasa gimnazije), astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Animacija Petrovih posnetkov.

Še en lep posnetek Srečka L. iz slo-astro liste.

Faze Luninega mrka, 9. januar 2001. Dia film 400 ISO. Animacijo izdelal Peter Mihor, slike prispeval Mitja Šiška (teleskop MEADE, 10", f/6,3), astronomski krožek Gimnazije Šentvid..

Lunin mrk posnet v gorišču teleskopa MEADE LX200 (10", f/6.3) na terasi Gimnazije Šentvid. Čas osvetlitve:1/15 s; diafilm Kodak Gold 400 ISO. Posnetek je 9. januarja 2000 (okrog 21. ure) naredil Mitja Šiška.

Lunin mrk in ognjena sled rakete, režirala in posnela Peter Mihor in Zorko Vičar. Posneto 9. januarja 2000 (okrog 21. ure).

Lunin mrk in šentviška cerkev (zraven observatorija), režirala in posnela Peter Mihor. Najprej je posnel mrk (teleobjektiv 200 mm), nato pa še na isti posnetek cerkev. Posneto 9. januarja 2000 (okrog 21. ure).

Lunin mrk 16. maj 2003, desno Luna pred popolno zamtračitvijo na jutranji zarji. Posneto v Vodicah pri Brniku. Fotografiral Gregor Vertačnik skozi refraktor D=60mm, f=800mm, Kodak - glede na opremo odličen posnetek. Oglej si tudi galerijo posnetkov Lune .

Delni Lunin mrk 7.9.2006

Lunin mrk ob 20:19 (maksimum ob 20:51). Slikano s Canonom A60 in z daljnogledom 7x50, skupna povečava 21x čas: 1/200s zaslonka: f/4,8. Foto: Dejan Kolarič.

SLEDI SONČEV MRK 31. maj 2003

Galerija prečudovitega dogajanja na jutranjem nebu.

Mrk je bil kolobarjast, saj je bila Luna takrat precej oddaljena od Zemlje in ni prekrila celotnega Sonca. Glej spodaj razliko v velikosti Lune med apogejem in perigejem, res presenetljivo.

Največja oddaljenost od Zemlje (apogej) - 406697 km, srednja - 384400 km, najmanjša (perigej) - 356410 km Obhodni čas 27,321661 ... dni.

Prečudoviti posnetki Gregorja Vertačnika iz Šmarne gore.

-------------------------------------------------------------------

Sledijo nekateri posnetki iz terase Gimnazije Šentvid-Ljubljana (nekateri smo preživeli celo noč na terasi, v observatoriju).

Posnetek skozi teleskop MEADE LX200, 10", f/6,3.