|   | 
    
    
        
            
                  | 
                  | 
                 erman Potočnik je v
                svoji knjigi »Problem vožnje po vesolju«, ki
                jo je leta 1986 ponatisnila tudi Slovenska
                matica, selektivno sintetiziral v celovit sistem
                domala vse pomembne ideje in izkušnje na tem
                področju. Omenjena knjiga je izšla leta 1929 v
                Berlinu z naslovom »Das Problem der Befahrung
                des Weltraums« pod psevdonimom Noordung.
                Ustvaril je zgledno delo, po katerem so vodilni
                možje tega področja, kot na primer sloviti
                najprej nemški in nato ameriški glavni
                konstruktor daljinskih oziroma vesoljskih raket
                dr. Werner von Braun, izjavljali, da jim je
                pomenilo omenjeno delo kot osnova za projekte na
                področju vožnje po vesolju (na primer leta 1942
                pri izdelavi orjaške rakete V2. | 
             
         
         | 
    
    
          | 
    
    
         erman Potočnik je omenjeno knjigo napisal
        strokovno poglobljeno, čeprav je pristop navidez bolj
        poljuden. Hermanu Potočniku gre posebej v svetovnem
        merilu, da je avtor geostacionarnega umetnega satelita in
        vesoljske postaje na breztežnostni krožnici okrog
        Zemlje. Ameriški geostacionarni telekomunikacijski
        satelit SYNCON je leta 1963 zavzel natančno isti
        položaj kot ga je izračunal že Herman Potočnik.
        Slavni konstruktor poznejših raketnih izstrelkov v
        vesolje Werner von Braun je to v Potočnikovem delu videl
        vodilna načela vesoljske vožnje in kratko komentiral:
        »Oddaljenost geostacionarne točke v vesolju od Zemlje
        je leta 1929 z zavidljivo natančnostjo določil stotnik
        avstrijske vojske Herman Potočnik« in dodaja, da je
        bila njegova knjiga zgodovinska prelomnica v svetovni
        vesoljski raketni tehniki. Istočasno ali malo predtem so
        se z raketnimi motorji in raziskovanju vesoljskega
        prostora z raketnimi napravami še na primer Rus
        Ciolkovsky, potem še Robert H. Godard in pa še ne tako
        dolgo umrli raketni strokovnjak Herman Oberth. | 
    
    
          | 
    
    
        
            
                 nanost
                je sicer univerzalna a ne glede na to je treba
                pojasniti tudi rod Hermana Potočnika. Avstrijci
                ga imajo za svojega toda priznavajo, da je
                slovenskega rodu. Zato moramo na kratko
                poudariti, da je sicer rojen v Puli 27. 12. 1892,
                kjer je bil njegov oče Josef Potočnik (rojen
                1841) mornariški štabni oficir. Njegov rod po
                očetovi strani izvira iz Slovenjgradeca, kjer je
                bil oče Hermana Potočnika doma. Starši Hermana
                Potočnika so bili usnjarji in je njihova obrt
                prerasla v tovarno. Po materini strani je bil
                Herman Potočnik sicer doma iz Maribora toda
                starši matere Hermana Potočnika so bili doma iz
                Vitanja. Oče matere Hermana Potočnika je bil
                najprej v Vitanju krajevni sodnik (župan).
                Pozneje pa se je oče matere Hermana Potočnika
                preselil v Maribor oziroma v Slovensko Bistrico.  | 
                  | 
             
         
        V
        Vitanju se je rodil na primer Gustav Kokoschinek, v
        Mariboru pa Josef Kokoschinek znani vinski trgovec in
        mariborski svetnik, po katerem je bila v stari Avstriji
        tudi ulica v Mariboru. V mariborski matični knjigi za
        leto 1854 (7. februar) piše, da se je tam rodila mati
        Hermana Potočnika Marija Kokoschinek s pripisom, da je
        bil boter matere njen stric Josef Kokoschinek meščan iz
        Vitanja. Herman Potočnik je imel tudi strica
        generalmajorja Heinricha, ki ga je verjetno spravil
        pozneje v vojaške šole. Oče Hermana Potočnika Josef
        Potočnik je umrl zelo zgodaj, ko je bilo Hermanu komaj
        dve leti. 
         | 
    
    
          | 
    
    
         z gornjega
        izhaja, da je Herman Potočnik odraščal res znotraj
        nemško govoreče družine, ki pa je bila nesporno
        slovenskega porekla. Nedvomno izhaja iz tega, da ima
        Herman Potočnik po materini strani korenine oziroma
        poreklo v Vitanju, kjer še danes stoji hiša, v kateri
        je bil rojen oče matere Hermana Potočnika. Na pročelju
        te hiše so še vedno inicijalke F.K. 1811. V dokaz temu
        lahko navedemo še sledeče: knjigo spominov dr. Josefa
        Vošnjaka, kjer na strani 111 izvirnika piše med drugimi
        »ko sem prišel v Slovensko Bistrico iskati službo, me
        je sprejel v nemščini okrajni glavar (Franc)
        Kokoschinek rodom iz Vitanja in me je vprašal če
        prihajam (zafrkljivo) iz Tomanije (Kranjske)«. | 
    
    
          | 
    
    
         rez dvoma lahko
        rečemo, da je Herman Potočnik bil vizionar tudi poleta
        na mesec, konstruktor vesoljske postaje, nesporno pionir
        geostacionarnega satelita (v današnjem pomenu besede je
        to komunikaciski satelit na primer za prenose TV
        programov, ki jih vidijo domala že v vsaki drugi hiši).
        Tudi ameriške in ruske vesoljske postaje so izdelane na
        principih, ko jih je postavil Herman Potočnik, na primer
        vesoljski raketoplan Spaceshuttle. Raketni inženir
        Herman Potočnik je že v 20 letih tega stoletja pravilno
        predvidel vse faze poleta okrog Zemlje. | 
    
    
          | 
    
    
         jegova knjiga
        »Problem vožnje po vesolju« je bila prevedena večkrat
        tudi v ruščino že med vojno, medtem, ko je bila v
        angleščino prevedena pred tremi leti. Lahko zatrdimo,
        da je Herman Potočnik danes ob Juriju Vegi svetovno
        znani znanstvenik in pionir na svojem področju. Njegova
        pomembnost za svetovno znanost je še danes premalo
        ocenjena, ker je zelo zgodaj umrl star komaj 37 let na
        Dunaju v veliki revščini leta 1929 (27. avgusta). Po
        zaslugi Wernerja von Brauna, ki je ob raznih
        priložnostih izjavil in kar je bilo tudi zapisano v
        francoski enciklopediji LAROUSSE, da je bil Herman
        Potočnik njegov učitelj v izdelavi raket V1 in V2 in
        pozneje vesoljskih plovil. Neglede na njegovo univerzalno
        vlogo v svetu, ki jo vsaka prava znanost ima, je potrebno
        povedati, da Herman Potočnik ni samo avstrijski raketni
        inženir, kakor si ga lastijo Avstrijci, ampak velja
        poudariti tudi njegovo slovensko poreklo vezano na
        Slovenjgradec in Vitanje. Zaslužil bi si, da bi prišel
        v vse učbenike, tako kot Jurij Vega, ki ga tudi imajo
        Avstrijci za svojega. Tako Vega posebno pa Potočnik sta
        zunaj bolj cenjena kot pri nas. Herman Potočnim ima celo
        ulico v Gradcu. Leta 1999 bo 60 let od njegove smrti. Že
        sedaj bi se lahko začele priprave na obuditev ali
        proslavo spomina na velikega rojaka in idejnega snovalca
        vesoljnih poletov. | 
    
    
        | Tekst je
        iz knjižne in revialne literature sestavil prof.dr.
        Janko Rupnik | 
    
    
          |