Prehod Venere čez Sonce 6. 6. 2012 - AKGŠ&ADV 
Povzetek je sestavil Klemen Blokar

Astronomski krožek Gimnazije Šentvid in AD Vega - Ljubljana smo dogodek prehoda Venere 
čez Sonce spremljali z dveh lokacij. Večja ekipa se je odpravila dogodek posnet in 
opazovat na Madžarsko, v bližino Blatnega jezera, manjša ekipa pa je ostala na strehi
 Gimnazije Šentvid in vodila javno opazovanje. Razdelili smo se zato, ker je dogodek 
zanimiv za veliko ljudi in spodobi se jim ponuditi možnost javnega opazovanja.
 Vendar je bila vremenska napoved za Ljubljano neobetavna, zato se je tisti del 
skupine, ki je bil zadolžen za snemanje prehoda, odpravil "na lepše". Seveda so 
se jim pridružili tudi tisti, ki prehoda niso spremljali leta 2004.

Na odpravo smo se pripravljali skupaj, testirali opremo in tuhtali, kaj vse se
 bo na poti potrebovalo. Priložnost prehoda Venere čez Sonce smo izkoristili 
za nakup nove kamere za snemanje Sonca - črno-bele Baslerjeve acA1300-30gm. 
Ker smo se projekta nakupa lotili tik pred zdajci, smo bili v precejšnji časovni
 stiski in smo tudi pomanjlkjivo ocenili vse potrebščine, ki jih bomo poleg 
kamere potrebovali (pozabili smo na napajanje). Na srečo nam je bil slovenski 
uvoznik za Basler (Tipteh d.o.o.), pri katerem smo kamero kupili, pripravljen 
"v zadnji minuti" posoditi svojo napajalno opremo. Ob tem smo prišli tudi do 
zanimivega spoznanja, ki bi utegnilo koristiti tudi drugim uporabnikom Baslerjevih 
kamer ace. Kamere se napajajo bodisi preko vmesnika Ethernet (standard PoE) ali 
preko posebnega 6-pinskega priključka. Standard PoE predvideva napajlno napetost 
42–57 V, na 6-pinski priključek pa priključimo 12V. Testirali smo oba načina 
napajanja in ugotovili, da se pri napajanju prek PoE kamera greje bistveno bolj 
kakor pri napajanju na 12V preko posebnega priključka. Očitno regulator napetosti 
v kameri deluje približno tako, kot da bi zaporedno s kamero vezali upor, ki 
zagotovi potreben padec napetosti. Moč, ki se troši na tem uporu, pa izdatno 
greje kamero. Napajanje preko 6-pinskega priključka in 12V je torej ugodnejše.

Poročilo ekipe z Gimnazije Šentvid

Ko sta se okrog pol desetih zvečer dva avtomobila, zvrhana potnikov in opreme, 
odpeljala izpod Gimnazije Šentvid, smo na observatoriju ostali trije "referenti 
za stike z javnostjo" - Tilen Novak Danieli, Zorko Vičar in Klemen Blokar. 
Naša naloga je bila, v kolikor nam to bo omogočalo vreme, izpeljati javno opazovanje. 
Večer nam je hitro minil v preučevanju prvih testnih posnetkov z nove kamere, 
postavljanju obvestil za jutranje goste opazovanja in seveda analizi vremenskih 
modelov, ki so nam napovedovali pooblačitev ravno ob napačnem času. Seveda smo 
bili ta čas poklicni optimisti in smo navkljub zavedanju, da smo najverjetneje 
ostali tu kot žrtvena jagnja, ki naj ostalim prinesejo lepo opazovanje, razpravljali 
o tem, na kakšne načine se vse lahko modelska napoved zmoti.

Ob takšnih opravilih je hitro prišel čas prvega stika. Po zaslugi moderne tehnologije 
smo pričeli spremljati prenose dogodka z oddaljenih koncev sveta, kjer jim je Sonce že 
(še) sijalo. Tako smo lahko ob telefonskem povpraševanju mobilne ekipe, kako da smo, 
odgovorili, da za razliko od njih, ki se vozijo po temi, mi že "opazujemo" prehod. 
Ob spremljanju prehoda na več zaslonih smo se počutili kakor nadzorniki oddaljenih 
videokamer. Proti jutru je pogovor postajal vse bolj filozofski in pripeljal bi bogve 
kam, če ura vmes ne bi postala že toliko, da je bilo potrebno brez odlašanja postaviti 
teleskope na teraso pred observatorijem. Poskočili smo in v hitri akciji smo imeli po 
dobre pol ure lepo pripravljene štiri teleskope, v upanju, da nam bodo prišli prav.

Dobro uro pred Sončnim vzhodom se je vreme proti severovzhodu sicer še držalo, 
a fronta oblakov je grozeče zapirala vse manjšo špranjo do obzorja. Začeli so se 
nabirati opazovalci in skupaj smo upali na pogled na zhajajoče Sonce. A se je špranja 
do tedaj zaprla že toliko, da je Sonce izza hribov skočilo naravnost v oblake in na 
nas posijalo le toliko, da je pomežiknilo v nas. Tudi dejstvo, da je bilo na vzhodu 
še kar nekaj jasnine, nas ni dosti potolažilo - lahko smo le jadikovali nad dejstvom,
 da Sonce junija vzide čisto preveč proti severu. Skratka, modelska napoved se je 
tokrat izkazala za čisto preveč točno, kakor da bi nam hotela vrniti za vse tiste 
dni, ko jo zaradi netočnosti preklinjamo.

Če smo bili lahko le razočarani nad potekom vremena, pa nas je potolažil množičen 
obisk opazovanja - kakim petdesetim opazovalcem, ki so premagali zgodnjo uro in 
prišli na opazovanje, smo lahko ponudili slike prenosov z vsega sveta, ponosno 
smo jim seveda pokazali tudi posnetke naše mobilne ekipe, ki so redno prihajali 
na strežnik, sveži kakor jutranje žemljice. Velik obisk opazovanja nas je pomiril, 
saj smo videli, da je bilo smiselno razdeliti ekipo, pa čeprav našemu delu ekipe 
tokrat vreme ni bilo naklonjeno.

Klemen Blokar

7. junij 2012
Več o naših rezultatih prehoda Venere najdete na aktualno_2012.html


Nazaj na domačo stran.