ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2012


AKTUALNO 2012
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.








  • Andrej posname Jupiter,
    - 19. december 2012



    Andrej pravi:
    " Pred dobrima dvema tednoma sem po naši prednovoletni večerji s skupino Repatice in Kometi skočil še na observatorij in posnel kratek posnetek Jupitra. Pogoji sicer niso bili bogve kaj, pa še to klasično Šentviško nesrečo sem imel, da se mi je ravno, ko sem imel vse pripravljeno, pripeljala megla in v manj kot minuti tako zasvinjala situacijo, da sem lahko samo še pospravil. Vseeno mi je tik pred tem uspelo nabrati slabih 2000 okvirjev posnetka. Za snemanje sem uporabil program qhidra (ki ga z Juretom razvijava ravno za takšne namene), s katerim sem delal dinamično filtriranje slik – program je sproti prilagajal kriterij kvalitete tako, da naj bi se shranilo okoli 30% zajetih okvirjev. Žal ne znam povedati, koliko je bilo dejansko sprejetih, saj se mi oko še ni uspelo umiriti na oknu s statistiko, ko se je že prikazala megla in sem moral prekiniti snemanje.

    Zadnjih nekaj dni sem se ukvarjal s posnetim materialom, kolikor sem ga pač imel, in naposled lahko z veseljem oznanim, da sem priloženo sliko uspel sproducirati brez uporabe Registaxa in podobnih neprostih packarij. Uporabil pa sem tole:

    registracija - Octave
    transformiranje slik - ImageMagick
    zlaganje slik - Octave
    waveleti - Octave


    A ni tak sproščujoč scenarij? Tri plasti čistega vina s plastjo čistega vina vmes..."






    Andrej pravi:
    "Sinoči smo – po sili vremenskih razmer – iz arhiva izbrskali leto in pol stare (2011-09-11) surove podatke s posnetki Jupitra in na njih preizkusili moj algoritem za registracijo in obdelavo slik. Za primerjavo smo si ogledali še slike, ki smo jih takrat dobili z Registaxom.
    Kako bi rekel... "" (slike priložene). Levo Registax, desno lasten program.
    primerjava-regi-aimg-17.png
    Registax: zloženih 5500 slik
    Naš program: zloženih 2439 slik
    Ta posnetek, obdelan z Registaxom, je bil ob nastanku objavljen tudi na spletni strani društva.

    primerjava-regi-aimg-24.png
    Registax: zloženih 3000 slik
    Naš program: zloženih 2055 slik

    Jaz bi rekel, da smo kar uspešni! "




  • Doma izdelan nosilec okularjev



    Za teleskop Dobson GS980-12" F/5 je Andrej izdelal dodatni, izjemno uporaben, nosilec dvopalčnih okularjev. Uporabil je ohišje starega Pc-ja - vse se da reciklirati.








  • Obnova strehe observatorija
    - 1. december 2012


    Klemen, Jure in Andrej so cel dan garali, od 7:30 do 21:30 in uspelo jim je dodatno prekriti že dodobra dotrajano streho (bolje cedilo) astronomskega observatorija Gimnazije Šentvid - Ljubljana. Strešna konstrukcija in pločevina sta že preživela vsaj 40 let na soncu, dežju, pod snegom in mrazu ... Šola je kupila strešno lepenko (bitumen v svitkih), vse ostalo je prostovoljno delo (tako kot leta 1994 in pozneje, kmalu bo 20 let obnove Kunaverjevega observatorija).






























    Druga Jalta - razdelitev vesolja na Šentvidu, Rimska cesta je naša. Velike trojice ni težko prepoznati.








  • Astronomska opazovanja s Ciko 300 mm, f/5
    - 19./20. oktober 2012










    Bila je prva prava priložnost, da nov teleskop GSO 300 mm, f/5 (GS980-12" F/5) testiramo izven Ljubljane ob relativno ugodnih vremenskih pogojih in večji del noči brez Lune. Klemen je naredil reklamo za noč iz petka na soboto (19./20. oktober 2012) in sicer bi se naj odpravili na Krim. Na koncu smo se zbrali trije, najprej Klemem in Zorko, na Krimu se nama je čez nekaj ur pridružil še Andrej. S Klemenom sva rabila kar celo uro, da sva cev, stojalo in ostalo opremo zbrala in iz terase šole prenesla in zložila v Klemenov prostoren avto. To sva naredila v enem kombiniranem zamahu - med potjo sva se namreč 4x vracala na točke kjer sva puščala opremo, tako sva se občasno, s kolobarjenem, spočila. 5 nadstropij je za 40 kg opreme kar težak zalogaj - bila sva dodobra prešvicana, "že med potjo sva videla zvede". To je bil tudi test prevoznosti, mobilnosti, 32-kilogramske Cike, tako smo namreč poimenovali prikupen teleskop GS980-12" F/5. Ja - za prevoz Cike (dolžina 150 cm, debelina 35 cm) sta skoraj nujno potrebna vsaj dva, bolje trije. Izkazalo se je, da Cika brez težav vstopi v karavana, seveda s podrto polovico zadnjega sedeža. Tudi montaža - in še trije nadebudneži, se lahko skobacajo v avto.
    Že ob vznožju Krima je nebo svetilo v nebeškem siju. Na poti sva srečala tudi radovedno srnico. Na Krimu sva se ustavila na velikem parkirišču, v rahlem zavetju pravljično šumečega gozda.
    Veter nam je namreč nekoliko pokvaril razločljivost (a ni bilo za obupat, turbolenca je milostno v nekajsekundnih intervalih le umirila sliko). Znana zgodba - noč z veliko presevnostjo (transparenco) je večinoma hkrati noč s turbolenco - s slabim seeingom (izrazitim migetanjem) - slabo raz-ločljivostjo zvezd, s skromnim zaznavanjem podrobnosti na planetih, ... No vseeno je bila noč za testiranje novega teleskopa kar ugodna - sploh za povečave do 100x, za razsute kopice, večje megličaste objekte. Tudi temperature so bile za to višino in čas prav znosne - po drugi uri zjutraj so rokavice že bile zaželjene, a vseeno smo čisto človeško preživeli noč pod zvezdami.

    OPAZOVANJA
    Prva prednost Dobsonove montaže je hitra postavitev teleskopa. Dolžina cevi 150 cm pa je že zelo spodobna za ugodna opazovanja, nobenih vratolomnih leg telesa ne zahteva.
    Najprej sva teleskop usmerila v dvojno razsuto kopico Hi-h Perzeja. 100 stopinjsko polje 20 mm-skega okularja da povećavo 75x in efektivno polje kar 1.33 stopinje - to je izjemna kombinacija polja in svetlosti pri izstopni zenici kar 4 mm. Svetlost slike je sorazmerna z razmerjem (D/M)2, kjer je D premer objektiva in M povečava (z izstopno zenico na kvadrat) - v tem primeru je svetlost slike sorazmerna s (300/75)2=16. Ta vrednost je primerljiva recimo že z daljnogledom 15x70. In kaj sledi iz teh podatkov? Šok, HI-h Perzeja je v naši 300 mm-ski Ciki kar naravnost zažarela.


    Slika, ki kaže lego dvojne kopice Hi-h [NGC869, NGC884] v Perzeju.

    Dvojna zvezdna kopica
    Obstaja malo zvezdnih kopic, ki jih lahko vidimo tako tesno skupaj. Čeprav je oddaljen le 7000 svetlobnih let, je ta par razsutih galaktičnih zvezdnih kopic enostavna tarča za binokularje. Nahaja se v ljubkem zvezdnem polju severnega ozvezdja Perzej. Kopici sta vidni tudi s prostim očesom iz temnih lokacij, tako da ju je leta 130 pred n. št. grški astronom Hiparh vključil v svoj katalog. Poznamo ju z imenom h in hi Perzeja, oziroma NGC 869 (zgoraj desno) in NGC 884. Zvezdni kopici sta med seboj oddaljeni le nekaj sto svetlobnih let in ju sestavljajo zvezde, ki so veliko mlajše in bolj vroče od Sonca. Poleg tega, da sta tesno skupaj, sta starosti obeh kopic razbrani na podlagi posamičnih zvezd podobni - to predstavlja dokaz, da izhajata obe kopici iz istega območja nastajanja zvezd.



    V Labodu nam je zažarela Tančica (Veil Nebula).



    V Pegazu smo smo poiskali galaksijo NGC7331 in kroglasto kopico M15.


    Kroglasta kopica M13, [M92] - Herkul.


    M11 (razsuta kopica), [M26] - Ščit.


    Planetarna meglica M57, [M56] - Lira.


    Planetarna meglica M27 - Lisička.


    Izjemen trojček: prekrasna dvojna zvezda Albireo (Labod, zgoraj), planetarna meglica M27 v Lisički (levo spodaj) in desno spodaj kopica Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"), tudi v Lisički.


    Albireo, beta Laboda.


    Posebno imenitno so žarele razsute kopice M35 v Dvojčkih in M37, M36, M38 v Vozniku.


    Odprti zvezdni kopici M35 in NGC 2158
    Odprte zvezdne kopice so lahko blizu ali daleč, mlade ali stare in razpršene ali zgoščene. Najdemo ju blizu ravnine naše Galaksije in vsebujeta od 100 do 10.000 zvezd, ki so vse nastale skoraj ob istem času. Svetle modre zvezde pogosto odlikujejo mlajše odprte kopice. M35 zgoraj levo je na razdalji 2800 svetlobnih let razmeroma blizu in s starostjo 150 milijonov let razmeroma mlada ter z okoli 2500 zvezdami, ki so razpršene v prostoru velikosti 30 svetlobnih let dokaj razpršena. Starejša in bolj kompaktna odprta kopica NGC 2158 je spodaj desno. NGC 2158 je štirikrat dlje od M35, več kot 10 krat starejša in mnogo bolj zgoščena, z veliko več zvezdami v približno enakem prostorskem volumnu. Svetle modre zvezde v NGC 2158 so že končale življenjski ciklus in za seboj pustile starejše rumenkaste zvezde, katerih barva zdaj prevladuje. Obe kopici vidimo v smeri ozvezdja Dvojčka.


    Galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu. Tudi v daljnogledu 15x70 sta bili galaksiji lepo razpoznavni.


    Skupina galaksij okoli M81 skozi meglico Integrated Flux
    Velike galaksije in šibke meglice poudarjajo ta globoki posnetek skupine galaksij okrog M81. Prvo in predvsem je na tem širokem 12 ur dolgem posnetku veličastno oblikovana spiralna galaksija M81, največja galaksija, ki jo vidimo na sliki. M81 je v gravitacijski interakciji z M82 tik pod njo, veliki galaksiji z nenavadnim halojem vlaknastega, v rdeči barvi sijočega plina. Na sliki vidimo mnoge druge galaksije iz skupine galaksij okrog M81, kot tudi slučajen blisk satelita, ki je pustil sled na levi strani posnetka. Skupaj z drugimi skupinami galaksij, vključno z našo lokalno jato in jato v Devici je skupina M81 del obsežne superjate galaksij v Devici. Vso to menažerijo galaksij gledamo skozi nežen sij meglice Integrated Flux, malo proučevanega kompleksa oblakov razpršenega plina in prahu v naši Galaksiji.


    Opazovali smo še marsikaj: M1, M27, M81, M82, M33, ..., Jupiter, dvojna zvezda gama Andromede, M35, poskus opazovanja Konjske glave ni popolnoma uspel (brez filtra pač ne gre), itn.


    Galaksija M33 (v Trikotniku - zraven Andromede)


    Veliki medved - galaksije M82, M81, M101, ...


    M33: galaksija v Trikotniku
    V majhnem severnem ozvezdju Trikotnik se nahaja ta veličastna galaksija M33, ki ji gledamo naravnost v lice. Njeno priljubljeno ime je galaksija Vetrnica ali pa galaksija Trikotnik. Njen premer je preko 50.000 svetlobnih let in je tretji največji v lokalni jati galaksij za galaksijo Andromeda (M31) in našo Galaksijo. Z oddaljenostjo okoli 3 milijone svetlobnih let od naše Galaksije za M33 smatrajo, da je satelit Andromedine galaksije in astronomi v obeh galaksijah bi verjetno imeli spektakularne poglede na veličastne spiralne zvezdne sisteme drug drugega. Kot je videti na pogledu iz Zemlje ta oster sestavljen mozaik iz 25 posameznih posnetkov lepo prikazuje modre zvezdne kopice in rožnata območja nastajanja zvezd v M33, ki sledijo galaksijinim ohlapnim spiralnim rokavom. Pravzaprav je votlikava NGC 604 najsvetlejše območje nastajanja zvezd, ki ga vidimo tukaj na položaju urinega kazalca ob 1h, gledano iz središča galaksije. Podobno kot pri M31 je populacija dobro izmerjenih spremenljivk v M33 pomagala, da je ta bližnja spirala postala vesoljsko merilo za določanje razdalj v vesolju.

    Z daljnogledom smo uživali v klsičnih nebesnih objektih (galaksija M31 v Andromedi, dvojna razsuta kopica HI-h v Perzeju, M44 v Raku, M35 v Dvojčkih, Hijade in Plejade M45 v Biku, M42 v Orionu, Obešalnik v Lisički, dvojno zvezda Albireo v Labodu, ... ), ki smo jih seveda brez težav ujeli in so v 70 mm-skem daljnogledu za nas na novo zažareli kot enkratni nebesni biseri. Brez večjih težav smo v daljnogledu zazanali tudi objekte kot so: M13, M11, M27, M31, M81, M82, M33 (v Trikotniku - zraven Andromede)


    Ogledali smo si Perzeja in okolico Mirfaka. »Kopica alfa Perzeja«, imenujejo jo tudi Melotte 20 ali Collinder 39, se čarobno svetlika – razkrije nam bogastvo zvezd in novih vzorcev, ki jih v manjših daljnogledih ne zaznamo.



    Kar nekaj časa smo posvetili prelepim, impozantnim prizorom ob vzhodu markantnih nebesnih objektov nad bližnjim gozdom. Daljnogled 15x70 se je spet izkazal kot prav primerno orodje za taka opazovanja. M42 in Orionovi Kosci so tik ali med vejami naravnost pravljični, enako velja za Andromedino galaksijo M31, M44 Jasli, M35, ... Seveda so v daljnogledu taki prizori toliko bolj prepričjivi.

    Andromedina galaksija M31 nad smrekami - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.


    Plejade M45 nad drevesi - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.



    Mizar (A in B) in Alkor - asterizem Veliki voz (ozvezdje Veliki medved).
    Vir: http://www.staufenastropraxis.de/images/beobachtung/vorbereitung/mizar_398_417.png
    Epsilon Lire (dublet)

    Par dveh parov.


    Galaksije M31, M32, M110.


    Gama Andromede - dvojna zvezda.


    Hijade
    Znane že od antike in upodobljene na Ahilovem ščitu tvorijo po Homerju zvezde v kopici Hijade glavo ozvezdja Bik. Njihova V-oblika je poudarjena z Aldebaranom, bikovem očesu in obenem najsvetlejšo zvezdo v tem ozvezdju. Vendar rumeno obarvana rdeča orjakinja Aldebaran ne pripada kopici Hijade. Moderna astronomija postavlja kopico Hijade na razdaljo 151 svetlobnih let in je tako nam najbližja znana zvezdna kopica, sam Aldebaran pa se nahaja na manj kot polovični razdalji, gledano v isti smeri. Skupaj z barvitimi zvezdami Hijad je na tem zvezdnem prazničnem portretu Aldebaran takoj pod središčem skupaj s še eno odprto zvezdno kopico v Biku, NGC 1647 na levi, kakih 2000 svetlobnih let ali več v ozadju. Samo premaknite miško nad sliko in identificirajte zvezde. Zvezde v osrednjih Hijadah se razprostirajo na okoli 15 svetlobnih letih. Nastale so pred kakimi 800 milijoni let in so morda enakega izvora kot M44 (Jasli), odprta zvezdna kopica v Raku. To sklepajo zaradi podobnega prostorskega gibanja M44 in zelo podobne starosti.


    Ozvezdje Bika (Taurus), kjer najdemo Plejade m45, Hijade, meglico Rakovico M1 (ostanek supernove, danes tam zaznamo pulzar, Kitajci so leta 1054 videli eksplozijo te supernove celo čez dan).



  • Vabilo na 5. Messierjev plus maraton
    - 13./14. oktober 2012 (Šmartno na Pohorju)


    V soboto 13. in nedeljo 14. oktobra 2012 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS – Regionalni center Maribor v Šmartnem na Pohorju organizirala peti Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama.

    Vabilo na 5. Messierjev plus maraton v soboto 13. in nedeljo 14. oktobra 2012

    V soboto 13. in nedeljo 14. oktobra 2012 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS – Regionalni center Maribor v Šmartnem na Pohorju organizirala 5. Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama. Ta vsebuje 110 deep-sky objektov, od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz seznama NGC kataloga in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga.

    Peti Messierjev plus maraton se bo odvijal v dveh delih. V popoldanskem delu bodo potekala predavanja, s katerimi želimo popularizirati astronomijo in se bo odvijal na osnovni šoli Šmartno na Pohorju (če boste prispeli iz Slovenske Bistrice, se šola nahaja na koncu naselja na desni strani, ob šoli so na voljo tudi parkirišča). Drugi del M+M predstavlja tekmovanje v iskanju deep-sky objektov in bo potekalo na travniku v neposredni bližini šole. Do prizorišča Messierjevega plus maratona bodo vodile oznake M+M. Prvi trije uvrščeni dobijo nagrade, vsi tekmovalci pa priznanja.

    Vabimo vas, da se bodisi kot tekmovalec ali zgolj poslušalec ter opazovalec udeležite petega Messierjevega plus maratona in druženja astronomov amaterjev v prijetnem okolju Pohorja. Peti Messierjev plus maraton je finančno podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor.

    Program  5. Messierjevega plus maratona

    Sobota, 13. oktober:
    14:00 Otvoritev 5. Messierjevega plus maratona
    14:15 Predavanja:
    · Martin Brglez: Luna skozi teleskop
    Martin Brglez, profesor fizike in matematike, sicer član Astronomskega društva Polaris se že več desetletij ljubiteljsko ukvarja z astronomijo. V letu 2011 je pri založbi Didacta izšla njegova knjiga Luna skozi teleskop, ki predstavlja prvo in edino izvirno slovensko knjigo, ki je posvečena  Luni in njenemu opazovanju. V knjigi, ki je nastajala več let nas avtor na sistematičen in nazoren način popelje po zanimivostih na Luninem površju. V predavanju nas bo avtor popeljal po objektih na Luni in nam predstavil zanimivosti, ki nam jih ponuja Zemljin naravni satelit. · Nino Cmor in Darko Kolar: Vidnost polarnega sija v Sloveniji

    Polarni sij je eden izmed najlepših nebesnih pojavov, ki jih lahko opazujemo s prostim očesom. Pri opazovanju so v prednosti države višjih geografskih širin, saj polarni sij nastane v bližini magnetnih polov Zemlje. Opazujemo ga lahko tudi iz nižjih geografskih širin, če so izpolnjeni določeni pogoji. V Sloveniji je bilo do zdaj zapaženih in opisanih kar nekaj pojavov polarnega sija, od tega štirje večji. Predavanje predstavlja raziskovalno nalogo, v kateri smo raziskali potrebne pogoje za vidljivost polarnega sija iz Slovenije. Za datume, ko je bil viden polarni sij v Sloveniji, smo preučili različne podatke za vesoljsko vreme in med njimi identificirali tiste, ki odločilno vplivajo na vidljivost polarnega sija iz naših krajev. Ugotovili smo, da so najbolj vplivni parametri določeni s Sončevimi in geomagnetnimi fizikalni količinami ter podatki za nekatere delce (protone in elektrone), ki so jih izmerili sateliti. Na podlagi takih parametrov smo določili potrebne pogoje za vidljivost polarnega sija v Sloveniji in preverili koliko polarnih sijev je v povprečju letno vidnih v naši državi. Nino Cmor in Darko Kolar sta dijaka Gimnazije Murska Sobota in sta pod mentorstvom dr. Renata Lukača v lanskem šolskem letu izdelala raziskovalno nalogo, s katero sta na državnem srečanju mladih raziskovalcev junija 2012 osvojila prvo mesto v skupini Fizika in astronomija.

    · Igor Žiberna: Messierjev plus maraton 2012

    V predavanju se bomo seznanili s položajem kritičnih večernih in jutranjih objektov na Messierjevem plus maratonu 13. in 14. oktobra 2012. Podanih bo tudi nekaj namigov za uspešno tekmovalno taktiko pri iskanju objektov na maratonu. 17:00 Večerja
    18:30 Začetek tekmovanja


    Nedelja, 14. oktober:
    00:00 Odmor
    01:00 Nadaljevanje tekmovanja
    05:30 Predviden konec tekmovanja
    06:00 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad

    Dostopi do prizorišča M+M:
    Po avtocesti do izvoza Slovenska Bistrica – jug, nato mimo trgovskega centra na desni strani, do drugega rondoja, kjer zavijete desno skozi središče Slovenske Bistrice. Na koncu naselja, tik preden se cesta začne vzpenjati, zavijete na levo (smerokaz Šmartno na Pohorju), čez nekaj deset metrov pa na desno preko mosta čez Bistrico. Od tod naprej vse do Šmartnega na Pohorju ni večjih cestnih odcepov.

    Dodatne informacije in prijave:
    - Telefon: 040 811 055 (Igor Žiberna)
    - Elektronska pošta: igor.ziberna [] uni-mb.si
    Prijazno vabljeni.
    Igor Žiberna
    Astronomsko društvo Orion Maribor

    Rezultati M+M 2012:

    Po predavanjih in večerji se je na tekmovanje prijavilo 5 ekip. Zaradi oblakov se je štart tekmovanja odložil do 3:48, ko so vztrajale še 3 ekipe. Sledil je šprinterski M+M v vedno bolj jasnem vremenu, v katerem so do jutra te tri ekipe prijavile skupaj za 119 objektov.


    Uradni vrstni red pa gre takole:
    1. Gorazd Bizjan s pomočnikoma
    2. Petra Rous s pomočnikom
    3. Fran Krivic s pomočnikom


    Čestitke vsem tekmovalcem za dobro tekmo, vsem prisotnim za dobro družbo, predvsem pa neumornemu Igorju za organizacijo tekmovanaj!
    Povzeto po: http://www.astronom.si/forum/archive/index.php/t-5799.html

    Posebej čestitam Gorazdu Bizjanu, če komu, potem njemu privoščim to zmago.



  • Testiranje teleskopa Dobson GS980-12" F/5
    - 17. september 2012


    SLEDI NEKAJ PODATKOV PROIZVAJALCA

    GSO - Guan Sheng Optical (Taiwan) - Kitajci povsod.
    GS980-12" F/5 Dobsonian
    
    
    
    Specification: 
    http://www.gs-telescope.com/content.asp?id=114
    * 12" Parabolic primary mirror 1/12wave, BK7 glass 
    * Focal length: 1520mm, F/5 
    * 2" Precision Micro 10:1 Crayford style focuser 
    * 9 points mirror cell w/cooling fan. 
    * Roller bearing wood base 
    
     
    Standard accessories: 
    
     
    * 8x50mm fully multi-coated achromatic Finder 
    * Premium Plossl 9mm (1.25") 
    * Premium widefield SuperView 30mm (2")   
    * Moon filter included 
    * 2" Eyepieces tray  
    
    
    
    Teleskop Dobson GS980-12" F/5, D = 300 mm, f = 1500 mm
    
    
    Fokuser mikro 10:1 Crayford, 2 palca. 
    
    
    Mehanizem za uravnavanje težišča.
    
    
    Azimutni krog za premikanje vilic - teflon in valjčni ležaji,
    zelo učinkovito.
    
    
    Ventilator primarnega zrcala.
    
    
    Okular Erfle 2 palca - gorišče je 30 mm in desno SuperPlossl 9 mm. 
    
    
    Iskalo 8x50.
    
    Vse skupaj s poštnino vred stane 792 EUR.
    Teža sestavljenega teleskopa je 33 kg.
    
    
    
    ------------------
    -- Aperture: 300mm / Focal length: 1500mm / Focal ratio: f/5
    -- Main mirror substrate: BK7
    -- Optical precision: Diffraction limited or better
    -- Resolution: 0.38"
    -- Limiting visual magnitude: 15m4
    -- Max. true field: 1.8°
    -- Secondary obstruction: 25%
    -- Tube diameter: 365mm
    -- Tube length: 1450mm
    -- Tube weight: 19.5 kgs
    -- Rocker box dimensions: height 64cm / diameter 63,5cm
    -- Rocker box weight: 13.5 kgs
    
    Special Feature & Accessory Package:
    -- precisely figured, diffraction limited BK7 primary mirror
    -- computer optimized 9-point main mirror cell
    -- rigid metal tube for stability of collimation
    -- 2" Crayford focuser, dual speed 1:10. "the manufacturer's best focuser"
    -- powerful 8x50 finderscope, multicoated objective lens. This little telescope will 
       show many objects in direct vision for easy location.
    -- 2" wide angle eyepiece ERFLE 30mm - for a very large true field of view
    -- Plossl eyepiece 9mm for a sharp image with medium magnification, e.g. for 
       Planets and the moon.
    -- rocker-box mount for smooth movement in both axes
    -- innovative new friction and balance bearing in altitude. Improved functionality 
       when compared with a classic altitude bearing.
    -- 94% enhanced coating for a brighter image
    
    
    
    
    
    
    GSO offers very HIGH quality parabolic mirrors for the people who 
    want to build their own telescopes or DIY project. 
    
    Our parabolic mirror size from 6" to 16", all of these mirrors 
    were made by BK7 quality optical glass and all the mirror surface 
    quality over 1/16 wave RMS at the least, typically better.
    
    All mirrors have an aluminum reflective coating, reflectivity 
    is approximately 93%. The aluminum coating is protected by a properly 
    applied protective coating (SiO2). Any custom made parabolic mirrors 
    should be welcome!
    
    
    
    Item No.	Aperture	Focal Length	F/Ratio	Thickness	Material
    AD096	153mm	600mm	F/4	20mm	BK7
    AD046	153mm	750mm	F/5	20mm	BK7
    AD045	153mm	900mm	F/6	20mm	BK7
    AD131	153mm	1200mm	F/8	20mm	BK7
    AD048	200mm	800mm	F/4	25mm	BK7
    AD049	200mm	1000mm	F/5	25mm	BK7
    AD082	200mm	1200mm	F/6	25mm	BK7
    AD094	250mm	1000mm	F/4	35mm	BK7
    AD081	250mm	1250mm	F/5	35mm	BK7
    AD095	304mm	1200mm	F/4	35mm	BK7
    AD017	304mm	1500mm	F/5	35mm	BK7
    AD015	406mm	1800mm	F/4.5	45mm	BK7
    
    
    
    Za PV je 1/12 velja strehl 0.978.
    BOMO POMERILI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    
    PV	PV	RMS   Strehl 	 
    razmerje dec.	PV/3.5
    -----	---	---	---	 
    1/12	.083	.024	.978	odlično
    1/16	.0625	.0178	.987	odlično
    
    Približno velja za Strehl:
    Strehl = 1 - (2 pi * RMS)^2
    
    
    Spodaj so ostale vrednosti.
    
    
    PV	PV	RMS   Strehl 	 Kvaliteta
    razmerje dec.	PV/3.5
    -----	---	---	---	-----------	 
    1/3	.333	.094	.71	 
    1/4	.250	.071	.82	Rayleighjeva limita
    1/5	.200	.057	.88	 
    1/6	.167	.047	.92	dobro
    1/7	.143	.041	.94	zelo dobro
    1/8	.125	.036	.95	odlično
    1/9	.111	.032	.960	odlično
    1/10	.100	.028	.969	odlično
    1/11	.091	.026	.974	 
    1/12	.083	.024	.978	 
    1/16	.0625	.0178	.987
    
    Prvi vtisi o teleskopu GS980-12" F/5 Dobsonian

    Stojalo je po azimutu odlično vodljivo (valjčni ležaji), po višini ima rahlo histerezo (se da kontrolirati), razen če smo kaj narobe sestavili. Nastavitev težišča je odličana opcija in nam je zaradi težkih 2 palčnih okularjev takoj rešila zagato s prekucevanjem cevi. Cev je ravno dovolj visoka, da se v azimutu lepo opazuje. Fokuser je odličen, priložena okularja uporabna, a iz cevi ne potegneta maksimuma - kot recimo 100° stopinjski Explore Scientific okularji, ki so odlični za kopice, galaksije in meglice, tudi dvojne zvezde; a za dvojne zvezde in planete so zdaleč najboljši ortoskopski okularji - edino polje je nekoliko skromno za Dobsone brez vodenja, pa nekoliko težje se oko sreča z izstopno odprtino. A naš 5 mm-ski okular je na 1500 mm-skem gorišču (povečava 300) in premeru zrcala 300 mm, podal izjemno podobo Jupitra. Kontrast in ostrina sta za razred boljša od vseh ostalih okularjev. Planet in podrobnosti na njem so izjemno ostre, razločljive (pasovi in vrtinci na Jupitru se vidijo kot na "sliki"), nebo črno, lune drobne pikice na črnem ozadju, nobenih odbojev.
    Iz slike sodeč je Strehl našega GSO zrcala vsaj 0.97 ali celo 0.98, kar izhaja iz podatka proizvajalca, da je kvaliteta zrcala PV (the peak to valley distance) vsaj lambda/12, če ne celo lambda/13. Kroglaste kopice že povečava 160 razbije na drobne zvezdice - odlično. Epsilon lire (dvojnodvojna zvezda) se razloči res brez težav (med paroma je prava črnina).

    Ortoskopski (orthoscopic) okular ali Abbejev okular

    Abbejev okular je sestavljen iz štirih leč. Izumil ga je nemški fizik Ernst Karl Abbe (1840 – 1905) v letu 1880. Okular imenujejo ortoskopski, ker da sliko z majhnim popačenjem. Okular je sestavljen iz trojne leče in plankonveksne leče. Daje dobro sliko, a zelo majhen zorni kot.

    Sledi nekaj slik našega prvega srečanja s teleskopom GSO 300m, f/5 - od odpiranja dveh paketov (cev, stojalo), do sestavljanja in prvega pogleda, uporabe. Slike kažejo naš zanos in pričakovanja, komentarji niso potrebni.
    Na nekaterih slikah se vidi s koprenastimi oblaki prekrito nebo in kljub temu smo, iz teh nemogočih opazovalnih pogojev, potegnilo ogromno podatkov o kvaliteti teleskopa; optika teleskopa je izvrstna - veliko in kvalitetno brušeno zrcalo. Hecali smo se, da je tako dober, da vidimo skozi oblake - v mraku smo celo zaznali planetarno meglico M57, epsilon Lire pa se je enkratno razločil.





































  • Astronomsko srečanje na Kisovcu
    - v soboto 15. september 2012 od 14. ure dalje


    Tradicionalno Spikino srečanje ljubiteljev astronomije je tokrat zaznamovalo le približno dve uri (skoraj) jasnega vremena. Kar pa je bilo vseeno ravno dovolj, da smo izmenjali nekaj izkušenj in pokukali skozi nekaj sosednjih teleskopov in tako neposredno preverili napredek optike. Generalna ocena bi bila, da so zelo napredovali SC teleskopi do 20 cm, Dobsoni do 30 cm - opazil se je tudi velik poudarek pri okularjih. Kdaj so bili okularji dražji od optične cevi. Hkrati pa sta odlična doma narejena Dobsona, velikana premerov 400 mm in 720 mm, požela veliko odobravnja zaradi kvalitete in svetlosti slike. Teleskop 400 mm, f/5, v kombinaciji s Klemnovim izjemnim 9 mm-skim okularjem ogromnega polja 100° (Explore Scientific), je naravnost razbijal kroglaste kopice in slutilo se je celo barve posameznih zvezd - vizualni HR diagram.


    Šentviška ekipa na srečanje Kisovec 2012: Marko Skobrne, Jure, Dejan, Gaja, Klemen, Gaj, Ida, Andrej, Zorko (slika), ...

    Zelo malo smo fotografirali, kajti do mraka ni na travniku bilo nobenih astronomov in opreme (kapa oblakov je pokrivala Veliko planino z okolico - saj poznate tisto, če je en oblak nad Slovenijo je nad ...), tistih urc za opazovanje pa nismo motili z bliskanjem flešov.


    Ko smo se skupaj peljali na Kisovc [Klemen (vozi), Zorko, Jure in Gaja] ob zidu stare kamniške smodnišnice - seveda nas je spet znova prevzela "estetika" zidu - smo ta zid preimenovali kar v "zid objokovanja" in - v prispodobi ob slabem vremena - butanja z glavo ob zid - in sicer v stilu mantre: " ... pa kaj za vraga nas je spet zvabilo na ta Kisovc ob tem oblačnem, meglenem, mrzlem vremenu."
    No, v resnici je vsakoletno romanje astronomov na Spikino srečanje (Kisovec) vsem nam v veliko veselje - polno pričakovanj in v večini primerov je v vseh pogledih tudi zelo uspešno; srečanje je pomembno za izjemen napredek kakovosti slovenske amaterske in delno tudi šolske ter celo profesionalne praktične astronomije.

    Do polnoči se je nebo zaprlo do 9/10 - vreme se je na Kisovcu skisalo. Čakanje na Jupitra in prehod lune Io čez njegovo ploskvico in rdečo pego, smo odložili na neko drugo jasno noč ... Z Markotom sva počasi pospravila opremo (EQ6 stojalo in Klemnu vrnila Mewtna 150 mm, f/5, odlična napravica) in se previdno odpeljala v dolino. Vmes sva odprla to in ono temo, večna vprašanja in dileme - se optimistično odpeljala mimo t. i. "zidu objokovanja"; v vsakem primeru je bilo druženje zelo prijetno in koristno.

    Spodaj so slike iz lanskega srečanja - Kisovec 2011.







    Povzel in fotografiral Vičar Zorko














    Firstscopa 130 in 76 mm ob Urošovem teleskopu velikanu - zrcalo premera 71 cm, presek sekundarnega zrcala 130 mm. Primerjava optičnega Davida z Goljatom - a iz malega raste veliko. Postavil in fotografiral Vičar Zorko.



























    Interferenčni filter.
































  • Član krožka Jure Varlec je diplomiral
    - 6. september 2012, fizika


    Tema:
    Izračun infrardečega absorpcijskega spektra iz refleksijskih spektrov anizotropnega vzorca


    Res imeniten Juretov zagovor diplome je potekal v četrtek 6. septembra 2012 ob 10. uri v Kuščerjevem seminarju (4/414) na Jadranski 19.
    Vsi šentviški astronomi Juretu, ob pomembni prelomnici v njegovem življenju, iskreno čestitamo in mu kot prvo želimo primerno službo,
    - ter še veliko lepih druženj na Šentvidu in pod zvezdami.

    Zgoraj je še slikica iz zagovora, sicer skromna - a delnice ji rastejo z leti ...







  • Javna predstavitev astronomskega krožka G. Šentvid - Ljubljana
    - predstavitev dejavnosti v Četrtni skupnosti Šentvid - Lj., 6. oktober 2012


    Četrtna skupnost Šentvid je v soboto 6.10.2012 od 11.00-17.00 ure organizirala jesensko srečanje društev, šol, vrtcev in drugih, ki delujejo v okviru četrtne skupnosti. Prireditev je bila prostovoljna in neprofitna.

    Bil je lep jesenski dan. Andrej, Dejan, Klemen, Matija, Ida so na predstavitvi četrtne skupnosti mimoidočim omogočili ogled naše zvezde - Sonca, ki nam daje življenje - skozi Halfa teleskop. Mnogi so bili presenečeni nad živostjo Sonca, nad eksplozijami - protuberancamai na robu Sonca. Predstavili so tudi ostalo optično opremo.











    Prizorišče je bilo rugby igrišče Oval v Guncljah.
    - http://www.si21.com/?action=news&nid=76089



  • Slovo astronavta Neila Armstronga,
    - 2012-08-25




    Poslovil se je Neil Armstrong (5. avgust 1930 – 25. avgust 2012) - prvi človek na Luni. Njegov kolega Buzz Aldrin ga je označil za najboljšega pilota, kar jih je poznal, v Berlinu pa ga primerjajo s Krištofom Kolumbom.

    Armstrong je 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi modula in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
    "Majhen korak za človeka, a velik [skok] za človeštvo."
    "That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind."
    Poslušaj izjavo.




    Veliko je izrazov sožalja, ki so pospremljeni s pohvalami tako na račun njegovih profesionalnih uspehov kot tudi njegovega skromnega značaja.

    Svojci so izrazili upanje, da bo dediščina pokojnega navdihnila mlade, da "si bodo še bolj prizadevali uresničiti svoje sanje, bodo pripravljeni raziskovati in nesebično služiti stvari, ki je večja od njih samih". Vsem, ki bi radi obeležili spomin nanj, pa so namignili, naj naslednjič, ko bodo v jasni noči stopili na prosto in se jim bo nasmehnila Luna, zgolj pomislijo na Neila in ji pomežiknejo.

    Zdi se, da so noč 25. avgusta spontano razglasili za "noč pomežika Luni", ko naj se ljudje spominjajo "heroja".

    Ameriški predsednik Barack Obama je Armstronga v soboto označil kot "največjega ameriškega junaka – ne le svojega časa, ampak vseh časov". Kot je dodal, bo dediščina človeka, "ki nas je naučil izredne moči enega majhnega koraka", živela naprej.


    35. obletnica poleta na Luno 2004 - sprejem pri predsedniku.

    Sožalja sta izrazila tudi Armstrongova kolega v odpravi Appolo 11, Edwin "Buzz" Aldrin in Michael Collins. "Vem, da ob smrti resničnega ameriškega junaka in najboljšega pilota, ki sem ga kadarkoli poznal, skupaj z mano žalujejo še milijoni," je sporočil Aldrin, Colins, ki je med prvim pristankom svojih dveh kolegov v poveljniškem modulu Columbia krožil okoli Lune, pa je dejal: "Bil je najboljši in grozno ga bom pogrešal."

    Astronavt John Glenn, ki je obkrožil Zemljo, se je medtem spomnil predvsem skromnega značaja pokojnika: "Bil je skromna oseba in takšen, kot je bil prej, je ostal tudi po svojem poletu na Luno."

    Avstralska premierka Julia Gillard je menila, da sobotna smrt "pomeni konec neverjetnega obdobja človeškega napredka", v Berlinu pa so Armstronga primerjali kar s Krištofom Kolumbom.

    Ostali podatki

    Neil Alden Armstrong je bil ameriški častnik, vojaški pilot, preizkusni pilot in astronavt.
    Preden je postal astronavt, je bil oficir ameriške vojne mornarice in je služil v korejski vojni. Po tistem je deloval kot preizkusni pilot pri Nacionalnem svetovalnem odboru za aeronavtiko (predhodniku agencije NASA) in letel z več raketnimi letali, med njimi Bell X-1B, North American X-15 in Lockheed T-33; skupno je opravil prek 900 poletov.
    Leta 1958 je postal udeleženec prvega ameriškega programa s ciljem izvesti polet človeka v vesolje, Man in Space Soonest ameriškega vojnega letalstva. Program je bil ukinjen še istega leta, ko ga je nadomestil projekt Mercury. Pri njem Armstrong ni sodeloval, sodeloval pa je pri naslednjem, X-20 Dyna-Soar preden je leta 1962 izstopil. Takrat je postal član korpusa astronavtov agencije NASA in v tej vlogi prvič poletel v vesolje kot poveljnik odprave Gemini 8. Med njo sta s pilotom Davidom Scottom izvedla prvi manever spajanja dveh ročno pilotiranih plovil v vesolju.
    Pri njegovem drugem in zadnjem poletu v vesolje je bil poveljnik odprave Apollo 11, v sklopu katere sta z Buzzom Aldrinom kot prva človeka pristala na Luni. Armstrong je prvi izstopil iz pristajalnega modula in s tem postal prvi človek, ki je stopil na drugo nebesno telo. Površje sta raziskovala 2 uri in pol ter se nato skupaj s pilotom komandnega modula Michaelom Collinsom, ki je ostal v orbiti, varno vrnila na Zemljo.
    Kmalu po tem poletu je zaključil s sodelovanjem v ameriškem vesoljskem programu in postal profesor inženirstva na Univerzi v Cincinnatiju, sodeloval pa je pri preiskavah nesreč odprave Apollo 13 in raketoplana Challenger. Poleg tega je bil aktiven kot predstavnik za stike z javnostjo in član odbora direktorjev več podjetij. Slavi, ki je je bil deležen kot prvi človek na Luni, se je do konca življenja izogibal in se je redko izpostavljal v javnosti. Umrl je v 83. letu starosti zaradi zapletov po operaciji srca.
    Zanimivo, v pokoju se je ukvarjal s kmetijstvom - imel je farmo (koruza, krave, ...). To kaže, da je razumel, kaj je bistvo preživetja in posredno raziskovanja, najprej delo na zemlji (na Zemlji), na planetu, ki nas prijazno gosti. Morebiti je njegovo življenje, odnos do Zemlje (zemlje), sporočilo, ki je enako pomembno, kot njegov pristanek na Luni.

    Scenarij v primeru nesreče pri pristanku na Luni, Apollo 11 leta 1969
    Če se astronavta Neil Armstrong in Edwin Aldrin ne bi mogla vrnita s površja Lune, je imel ameriški predsednik Nixon pripravljen poseben govor. Po vnaprej pripravljenem scenariju, bi predsednik najprej poklical astronavtovi ženi (vdovi) in jima sporočil žalostno vest. Nixon bi nato javno prebral posebno sporočilo. V kontrolnem centru bi zatem prekinili komunikacijsko zvezo z astronavtoma na Luni, duhovnik pa bi opravil enak pogrebni obred kot to velja na morju. Tretji astronavt, Michael Collins, ki je v matični ladji obkrožal Luno, bi se nato sam vrnil na Zemljo.

    Moji spomini na prvi pristanek človeka na Luni
    Čeprav le sedemletni fantek, sem - skupaj z družino - spremljal prvi pristanek človeka na Luni - seveda starosti primerno. Takoj sem opazil, da je bilo razpoloženje odraslih te dni drugačno, nekaj posebnega - malo odsotno, skrivnostno - ogromno debat, modrovanj, tudi dvomov (predvsem starejših), skrbi, poslušanja radija - na vasi pa se je že kje našel tudi kakšen TV sprejemnik.
    Spomnim se, kako smo z očetom in stricem v večernem mraku stali na vzpetinici za hišo. Oče in stric sta zrla v mlado Luno - jaz pa v njiju in hkrati v Luno. Ušesa pa sem imel napeta, da sem ujel vsa njuna razmišljanja, pogovore.
    Dogodek nobenega ni pustil ravnodušnega.

    Veliko je debat o smiselnosti raziskovanja vesolja, poletov na Luno, itn, predvsem zaradi denarja. Ve pa se tudi, da je, poleg človeške radovednosti in ustvarjalnosti, bila gonilo projekta Apollo ideologija, hladna vojna - želja po prevladi med velesilama. Ljudje radi govorimo o koncu sveta (razne nebuloze, se časopisi dobro prodajajo), zagotovo pa je začetek in konec sveta skrit globoko v vesolju. Konca ne bomo mogli preprečiti (Sonce bo naš planet čez nekaj milijard let dobesedno skurilo - konec fuzije v jedru Sonca), a zagotovo ga lahko odložimo. Zemlji "grozijo" namreč še druge "nevarnosti" in to veliko prej kot nas bo Sonce "zakurilo". Vsa ta vesoljska in vojaška tehnika hladne in tudi druge vojne, vsa ta znanja nam lahko še kako pridejo prav - recimo pri preusmeritvi kometov in asteroidov iz orbit, ki se križajo z lego Zemlje na ekliptiki. Dejansko so največja nevarnost Zemlji in njenemu življenju prav trčenja z asteroidi in kometi, ki frčijo v naši bližini (to kaže tudi zgodovina, življenje je bilo že večkrat na nitki). Ta vidik pa daje vsem našim raziskavam in vloženemu denarju, trudu generacij, tudi stranpotem (uporaba v vojaške namene), povsem novo, zelo pozitivno dimenzijo.
    Vičar Zorko



  • Dr. Uroš Seljak je na Berkeleyju nasledil nobelovca




    Intervju: Slovenec, ki je na Berkeleyju nasledil nobelovca
    Dr. Uroš Seljak, astrofizik in kozmolog
    19. avgust 2012 ob 09:46
    Ljubljana/San Francisco - MMC RTV SLO


    Uroš Seljak, najbolj citirani slovenski znanstvenik, ki ga NASA financira že dobro desetletje, bo od nobelovca Georgea Smootha prevzel vodenje Centra za kozmološko fiziko v Berkeleyju.


    Dr. Uroš Seljak je astrofizik in kozmolog iz Nove Gorice, ki je po diplomskem in magistrskem študiju fizike v Ljubljani znanstveno pot nadaljeval v ZDA. Zadnja leta deluje na Univerzi Kalifornija v Berkeleyju in na Univerzi v Zürichu.

    Je največkrat citiran slovenski znanstvenik – kolegi po vsem svetu so njegove strokovne ugotovitve uporabili 12.300-krat. Njegova vila in BMW v Kaliforniji sta dokaz, da je mogoče tudi od znanosti dobro živeti. Je živa reklama za študij naravoslovnih znanosti.
    ____________________________________________
    Prevzemate položaj predstojnika Centra za kozmološko fiziko Univerze Kalifornija v Berkeleyju. Kaj ta dosežek pomeni za vas? Katere bodo vaše prioritete?
    To je zame nov izziv in tudi odgovornost, saj smo pred kratkim prejeli večjo donacijo zasebnega donatorja iz San Francisca, ki nam je podaril sedem milijonov dolarjev. Donator pričakuje, da s tem denarjem naredimo nekaj smiselnega. Imamo precej idej: želimo povečati raziskovalne skupine z mladimi raziskovalci; druga smer je povečanje števila obiskov znanstvenikov iz drugih vodilnih skupin, zdaj lahko povabimo bolj znane ljudi, jim ponudimo boljšo plačo, da bodo lahko ostali dlje časa pri nas …

    Tretja smer je, da bomo poskusili izboljšati vidnost Centra v širšem, bolj poljudnoznanstvenem krogu, in sicer na več načinov – povabili bi gostujoče profesorje iz drugih panog, recimo iz filozofije ali statistike, ki bi se pogovarjali z našimi raziskovalci. Mogoče bo vse skupaj imelo globlji pomen in preseglo meje našega raziskovalnega programa.

    Ali potem donatorji določajo smer vaših raziskav?
    Donatorji določajo teme, hočejo podpirati tisto, česar državne agencije ne podpirajo. Naloga nas znanstvenikov je, da pokažemo potrebe, ki jih ne moremo pokriti iz državnih virov. Moramo pokazati, kaj potrebujemo in kaj bi bilo koristno. Od države dobimo precej denarja, a le za določene projekte, ki pa ne omogočajo bolj špekulativne smeri. In tu pridemo do vloge zasebnih donatorjev.

    So zanje predvidene davčne olajšave?
    Vsekakor, vsaka donacija je neobdavčena, to je osnovni razlog, zakaj je donatorstvo v ZDA tako razširjeno: ker je davčno privlačno.

    Kaj vas je pripeljalo v ZDA?
    Študiral sem fiziko, diplomski in magistrski študij v Ljubljani, potem sem se odločil za študij v tujini, ker pri nas študija kozmologije ni bilo. Sprejet sem bil na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), po podoktorskem študiju na Harvardu (Harvard-Smithsonovo središče za astrofiziko) sem sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton, od koder sem prišel v Berkeley.

    Zakaj ravno kozmologija?
    Zdelo se mi je, da ima največ možnosti za uspeh, da se to področje odpira in da so se sposobnosti, ki jih imam, dobro združile s področjem.

    Katere?
    Nisem hotel biti čisti teoretik, nisem hotel biti čisti, recimo temu »eksperimentalec«. Hotel sem biti teoretik, ki veliko uporablja podatke, ki se pojavljajo ob nekaterih meritvah. Druga stvar pa je to, da so kozmološka vprašanja, o katerih se vsi sprašujemo, zanimiva - zakaj je svet tako narejen, kakšno je vesolje, kakšna je njegova prihodnost …

    Ste si ta vprašanja zastavljali že kot otrok?
    Vsak bo to rekel, ampak to niti ni toliko pomembno. Pomembneje je, ali se ti zdi, da lahko prispevaš k odgovorom. To je bila prelomnica - da sem začutil nišo v smislu, da ni bila toliko razvita kot danes; zdelo se mi je tudi, da se moje sposobnosti dobro vklapljajo, in sem vskočil v to področje.

    Kakšne razlike ste opazili v študiju v ZDA v primerjavi s Slovenijo?
    Razlika je v tem, da je okolje v ZDA bolj stimulativno, ker je bilo preprosto veliko študentov, ki smo imeli podobne interese, ki smo bili bolj motivirani, imeli smo sposobnosti. Okolje je bolj stimulativno in te bolj povleče, da se v njem zavedaš, da potem najbrž dlje prideš. Če se zavedaš, da si najboljši v nekem okolju, te to ne stimulira v neko trdo delo, to je čisto naravna človeška reakcija. Nič ni narobe s študijem pri nas. Govorim samo o dveh okoljih.

    So vas poskušali v Sloveniji porezati, da ne bi preveč štrleli?
    V Sloveniji so me na fakulteti vedno podpirali, vedno so podpirali kakovost in jo še vedno.

    Kako ste se znašli na plačilnem seznamu NASE?
    NASA me financira od leta 1999, in sicer gre za redne naloge. Tako NASA kot evropska satelitska agencija, ki imata satelite na področju kozmologije, vlagata ogromno denarja v to. Prispevek nas znanstvenikov je, da računamo, kaj se bo dalo vse izmeriti, kako bomo določili parametre, izdelali modele, zalotili te dogodke, kakšna je atomska masa, kako se je izoblikovalo vesolje - vse, kar bo izhajalo iz satelitskih podatkov.

    Zakaj se v Sloveniji sorazmerno malo mladih odloča za študij naravoslovja?
    Ogromno je družboslovcev, ki po študiju ne dobijo služb. Temu problemu se tudi jaz čudim. Res je, da družboslovci ne morejo dobiti službe, tudi po naravoslovnem študiju se lahko pozneje ukvarjaš z aplikativnimi znanostmi ali računalništvom. Delo je zanimivo, izzivalno, vsak dan so nove stvari, vsekakor ni dolgčas. V bistvu ne vem.

    Je krivda pri profesorjih v srednjih šolah, ki ne znajo približati zapletenih znanosti na zanimiv način ali kaj tretjega?
    To ni samo slovenski problem, v Berkeleyju vidim podoben položaj, trikrat več dodiplomcev je na filozofiji kot na fiziki. Za tiste, ki končajo filozofijo, ni čisto jasno, kam lahko gredo naprej. To je splošen problem, raje ne bi špekuliral naprej.

    Mogoče pa je kriva podoba »norega« znanstvenika, ki živi brez denarja; toda vi ste nasproten primer.
    Plače na vrhunskih univerzah so precej konkurenčne, ne vem, kako je s tem pri nas. Ideja, da znanstveniki niso dobro plačani, ne drži, so precej dobro plačani … To ni razlog, da se mladi ne bi odločali za naravoslovni študij. Ne vem, kako je v Sloveniji, toda v zahodnem svetu to ni dejavnik. No, do neke mere sta izjemi Italija in Francija.

    Kot predstojnik Centra za kozmologijo boste nasledili nobelovca Georgea Smootha, tudi vaš finančni direktor je Nobelov nagrajenec za fiziko Saul Peerchutter. Kako je delati z nobelovci?
    S Saulom sva na redni liniji, pogovarjava se predvsem o tem, kako porabiti denar, ki smo ga dobili, kaj reči donatorjem. Ogromno komuniciram z nobelovci. Vsi ti ljudje so zelo prijazni, nobenega problema (smeh).

    Ali ste Slovenec, ki je najbližje Nobelovi nagradi?
    Niti ne, ker sem bolj teoretik. Običajno gredo Nobelove nagrade za eksperimentalno odkritje. Četudi teoretiki kaj napovemo, potem »eksperimentalci« to izmerijo, bo vseeno nagrada šla »eksperimentalcu« in jaz mislim, da je to čisto pravilno. Fizika in splošna znanost slonita na opazovanju in merjenju. Brez merjenja ne bi prišli nikamor. Mi imamo zadoščenje, da uživamo ob tem, da delamo nove napovedi. Sem popolnoma zadovoljen, če Nobelovo nagrado dobi tisti, ki izmeri.

    Vi ste skromni.
    (smeh) Oni imajo dejansko težje delo. Recimo, da mi nekaj napovemo, potem »eksperimentalci« dajo deset let svojega življenja v to, da nekaj izmerijo. Mi lahko napovemo deset bedarij, mogoče bo vsakemu desetemu uspelo kaj izmeriti … Delati teorije je zabavno, a to izmeriti je bistveno težje in bolj zahtevno, zahteva dosti več dela.

    Tudi vi niste vedeževalec.
    (smeh) Nisem, saj ravno zaradi tega morajo eksperimentalci vse izmeriti in zato je v redu, da tudi oni poberejo slavo.
    ---------------------------------------

    Od države dobimo precej denarja, a le za določene projekte, ki pa ne omogočajo bolj špekulativne smeri. In tu pridemo do vloge zasebnih donatorjev.

    Če se zavedaš, da si najboljši v nekem okolju, te to ne stimulira v neko trdo delo, to je čisto naravna človeška reakcija. Nič ni narobe s študijem pri nas. Govorim samo o dveh okoljih.


    Se xy komentarja iz foruma:
    V vsaki družbi mora biti razumno razmerje naravoslovja in družboslovja. Pri nas je družboslovnih fakultet BISTVENO preveč. Poleg tega je velika težava v Sloveniji prevelik vpis srednješolcev na univerze. Kar 80 % (!) dijakov se vpiše postane študentov. Ker je tudi nadarjenost razporejena po Gaussovi lestvici je nemogoče, da bi bilo toliko študentov bilo sposobno uspešno končati študij. Zaradi klientelizma in poznanstev pa bodo vendarle dobili službo, kjer pa bodo neuspešni, strokovno in osebnostno. V gospodarsko najbolj uspešnih državah (npr. Finska, Avstrija) je vpis na univerze le okoli 40-50 % srednješolske populacije. Veliko mladih tam konča 3-letne poklicne strokovne šole, a niti približno niso nezadovoljni, saj ponavadi ustanovijo podjetja, kjer so lahko osebnostno in finančno zelo uspešni.

    Zakaj se v Sloveniji relativno malo mladih odloča za študij naravoslovja? Ogromno je družboslovcev, ki po študiju ne dobijo služb.
    iz dveh razlogov:
    ker je v sloveniji sramota karkoli ustvarjati, en FDVjevec je recimo nekemu prijatelju, ki je študiral strojništvo dejal, da pa on že ne bi 4 leta študiral zato, da bi lahko bil šloser. Poleg tega se je v Sloveniji zadnjih 20 let vzpodbujalo mešetarjenje, filozofiranje, trgovanje, pravdanje, tisti, ki so to delali so največ zaslužili, vsi ostali pa pobirajo drobtinice.




  • Snemanje meglice Iris - NGC 7023,
    - 2012-08-19



    datum: 2012-08-19
    kraj: Šentvid
    avtorji: Klemen Blokar, Ida Kraševec, Andrej Lajovic
    oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 10.2 cm, f/12.7
    montaža SkyWatcher EQ6
    telekonverter 2x
    Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
    spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
    zajem:
    ISO 800
    13 × 600 s = skupaj 130 min
    8 temnih ekspozicij po 600 s
    22 krakih temnih ekspozicij (1/4000 s)
    22 ekspozicij enakomerno osveteljene vhodne odprtine (1/5 s)
    zloženo v programu Iris, končna obdelava Gimp
    komentar:
    ODLIČNO - sploh če vemo, da je meglica NGC 7023 bila posneta iz svetlobno onesnaženega Šentvida.



  • Zahod Sonca,
    - 2012-08-17






    Zahod Sonca "v morje" - 2012-08-17, foto: Vičar Zorko.



  • Risanje Sonca skozi H-alfa teleskop,
    - 2012-08-04

    V soboto, 4. avgusta 2012, sva s Klemnom v bližini Umaga postavila Luntov H-alfa teleskop in po ugotovitvi, da je pogled skozenj precej spektakularen, sklenila, da bova poskusila Sonce tudi narisati. Ker je pripeka ob treh popoldne nevzdržna, risanje pa ni ravno kratka aktivnost, sva si nad opazovalnim mestom najprej napela vrv in s posteljnim pregrinjalom, majico in brisačo improvizirala nekakšno opazovalnico:

    Opazovalnica od spredaj

    Opazovalnica od strani

    Nato sva se lotila risanja, ki je vsakemu od naju vzelo približno pol ure. Rezultata sta bila takšna:

    Risba - Andrej Risba - Klemen

    Že na licu mesta, še bolj pa po povratku v Ljubljano, sem se spraševal, kako točne takšne risbe pravzaprav so. Utrnila se mi je ideja in s spletnega arhiva posnetkov sonca v H-alfa sem pretočil posnetka, ki sta časovno čim bolj ustrezala najinim risbam (Sonce se dejansko zelo hitro spreminja – ogromen filament, ki se je tistega dne raztezal preko njegove ploskve, je imel ob koncu polurnega risanja občutno drugačen videz kot na začetku).

    20120804124514Th.jpg 20120804131534Ch.jpg

    Opomnim naj, da sta najini risbi zaradi opazovanja skozi prizmo zrcalni glede na resnično stanje. Zgornja posnetka sem nato »masiral« v programu Gimp toliko časa, da sta bila vsaj približno podobna risbam (to je zahtevalo nekaj inovativnih pristopov in bi se morda dalo narediti tudi na lažji ali boljši način). Končno sem vsak par risbe in posnetka spravil v GIF animacijo, na kateri se zelo dobro vidi »risarska transformacija«:

    Animacija - primerjava Andrej Animacija - primerjava Klemen

    Zanimiva vaja bi bila izumiti še postopek v obratni smeri: kako iz risbe dobiti nekaj, kar bo čim bolj podobno resničnemu posnetku. S tem pa se mi tokrat ni dalo ubadati in izziv do nadaljnjega prepuščam komu drugemu. :-)





  • Ponedeljkovo druženje 6. avgusta 2012
    - test montaže LXD-75


    To je bil izjemno natrpan in astronomsko poučen večer. Vid Ratajec (12 let) nam je iz Angljije prinesel obročka za pritrditev Miličinega 8 cm-skega refraktorja na poljubno stojalo (obiskal je tudi observatorij z radijskim teleskopom - The Lovell Telescope - Jodrell Bank Centre for Astrophysics, University of Manchester ).
    Spodaj pa je zbirka izjemno uporabnih vmesnikov, nosilcev, optičnih pripomočkov, kupljenih iz sredstev, ki jih starši gimnazijcev prispevajo za izboljšanje pogojev dela na šoli. To so prvi novi vmesniki po projektu nakupa telskopa MEADE LX200 iz "davnega" leta 1993 ...
    Obiskal nas je tudi gospod Anton Grošelj, ki ima že nekaj mesecev v posesti Meadeovo goto stojalo LXD-75 in na njem optično cev Skywatcher - Newton 200mm, f/5. Zaprosil nas je, da mu pomagamo pri učenju uporabe montaže, pri nastavitivi na severni pol, goto, itn. Problem slovenskih trgovcev je, da od sebe dajo zelo zameštrana navodila, celo ni nujno, da ustrzajo tipu montaže ...




    Gospod Anton Grošelj (na sliki spodaj stoji na desni) ima že nekaj mesecev v posesti Meadeovo goto stojalo LXD-75 in na njem optično cev Skywatcher - Newton 200mm, f/5. Zaprosil nas je, da mu pomagamo pri učenju uporabe montaže, pri nastavitivi na severni pol, uporabi goto opcije, itn.

    Med postavljanjem montaže LXD-75 (levo Andrej Lajovic, desno naš gost Anton Grošelj, zadaj med njima pa naš vrli Vid).


    Kot prvo smo opazili, da ima montaža veliko prostega hoda ("lokarja"). Andrej je brž odvil ohišje - hm, zanimivo - takoj zagledamo kolo optičnega senzorja rotacije (spet smo se naučili nekaj novega - "optical encoder"). Tudi prosti hod zobatih koles mu je uspelo kar minimalizirati.


    Videz vzorcev v polarnem iskalu montaže LXD-75. S premico poiščemo severni nebesni pol, s trapezom pa južni nebesni pol. Kako poteka postopek (?), pa piše v nadaljevanju.


    Slika zgoraj nazorno prikazuje, da je severni pol za več kot pol stopinje (za več kot Luno) oddaljen od Severnice (Polaris). Trenutno je pol oddaljen od Severnice za dobrih 40 minut proti zvezdi Kohab (Kocab) v Malem medvedu.
    Ko poiščemo Severnico v polarnem iskalu, jo moramo za to vrednost izmakniti iz centra, v primeru LXD-75 je zamik oznacen v iskalu z oznakama 40' in 60'. Seveda morate prej glavo teleskopa zavrteti tako, kot vam to sugerira za dano uro računalnik teleskopa (slika orientacije premice na ekranu tipkovnice). Ali pa si pomagate s spodnjo sliko. Poiščete Severnico, glavo zavrtite tako, da bo nosilec uteži kazal proti zvezdi Malega medveda Kohab (Kocab) in nato z vrtenjem vijakov premikajte glavo dokler se Severnica ne izmakne iz središča za vrednost, ki jo poiščete v kakega programu (recimo Stellarium) ali pa kar verjamete krogcu v iskalu, kamor Severnico zapeljete.


    Južna polobla - iskanje južnega pola (za nas ne pride v poštev - no, morebiti pa nam uspe kdaj opazovati tudi povsem južni del neba, letalske komunikacije nam danes to omogočajo, a ...): v tem primeru si bomo pomagali s 4-stranim zvezdnim likom. V polarnem iskalu so označene štiri zvezdice ozvezdja Oktant (sigma, tau, hi in ipsilon), ki jih poravnamo s podobo na nebu - in to je to.


    Justiranje ali naravnava (poravnava) polarne osi skozi polarno iskalo montaže LXD-75. Pri rotaciji rektascenzijskega dela montaže se sredina iskala ne sme premikati - slika zgoraj. Centriranje uravnamo z vijaki ob strani polarnega iskala - slika zgoraj.

    Prvi vtisi.
    Na koncu je teleskop iskal na pol stopinje natančno - še sprejemljivo (v tem primeru se priporočajo povečave pod 50 in nato centriranje objekta za večje povečave, če so le te potrebne, recimo za planete, dvojne zvezde, itn). Stojalo je nekoliko lahko in Newton 200 mm je morebiti pretežak za to montažo, še priložena utež ga čisto ne uravnoteži. Čas bo pokazal kondicijo montaže LXD-75. Pri vseh goto vmesnikih pa je kaj dobrega, a veliko več nerodnega, odvečnega tipkanja, itn. Komande LXD-75 so morebiti celo bolj človeške kot Skywatcherjeve - ima tudi možnost sprotne korekcije na objektu, kar je odlična stara Meadeova rešitev ... Sama cev, optika (Skywatcher - Newton 200mm, f/5) je pričakovano zelo solidna.
    Je pa tako testiranje, učenje uporabe nove opreme, zamudno, vsaj 4 ure ..., a zelo poučno.

    Še malo drobovja iz naše odslužene opreme.

    Miličin teleskop Celestron Nexstar 80mm Go-To je nehal delovati. A veliko komponent je še uporabnih, recimo motorčki. Tukaj je prikaz glave stojala in ravnokar izvlečenih motorjev, drobovja ... Motorčke bomo (najbrž) uporabili za fokuser.



  • Snemanje planetarne meglice M27 - Ročka (Dumbbell)
    - 27. julij 2012


    ¸


    Andrej poroča
    Meglica M27 – Ročka


    datum: 2012-07-27
    kraj: Šentvid
    avtorji: Klemen Blokar, Andrej Lajovic
    oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 10.2 cm, f/12.7
    montaža SkyWatcher EQ6
    telekonverter 2x
    Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
    spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000 (sledenje)
    zajem:
    ISO 800
    34 × 180 s = skupaj 102 min
    11 temnih ekspozicij po 180 s
    13 krakih temnih ekspozicij (1/4000 s)
    8 ekspozicij enakomerno osveteljene vhodne odprtine (1 s)
    zloženo v programu Iris
    končna obdelava Gimp
    komentar:
    Razmere bi sicer dovoljevale tudi do štirikrat daljše posnetke (12 min), vendar sva imela težave z nepojasnjenim »lezenjem« polja glede na referenčno zvezdo v sledilnem teleskopu. Kljub temu, da je bilo sledenje izredno stabilno (majhni popravki), je motiv na fotografijah počasi drsel proti zgornjemu levemu kotu. Smer drsenja ustreza rektascenzijski osi, kar pomeni, da verjetno sledilni teleskop v tej smeri ni bil dovolj rigidno vpet. Zaradi poprejšnjih zapletov s programsko opremo za sledenje sva s fotografiranjem začela bolj pozno in ker se drsenje na triminutnih fotografijah praktično ni poznalo, nisva tratila časa z ugotavljanjem, kaj je narobe z vpetjem, temveč sva raje uporabila krajši čas osvetlitve in tako izkoristila preostanek že tako skopo odmerjene poletne noči.




  • Zahod Sonca za Triglavom
    - 21. junija 2012



    Animacija zahoda Sonca za Triglavom - slike je odlično obdelal - poravnal in animiral Andrej Lajovic, zahod posnel Vičar Zorko, 21. junija 2012. Posnetki niso narejeni v enakomernih presledkih, zato animacija kdaj navidezno preskakuje.
    Andrej pravi:
    "Poravnavanje slik mi je vzelo nekaj ur – predvsem razmišljanja in preizkušanja raznih metod – in bi ga lahko skoraj gotovo hitreje opravil »na roko«. Vendar pa je od mojega dela ostal nadvse koristen stranski produkt v obliki programa, ki ga bomo lahko s pridom še kdaj uporabili za poravnavo kakih drugih slik."

    *** Glej posebno stran namenjeno zahodu Sonca za Triglavom.



  • Okultacija Jupitra in Lune
    - 15. julij 2012 (začetek v Lj. ob: 03:29:45)



    15. julija od priblizno 3:30 do 4:20 bomo iz naših krajev priča jutranji okultaciji Jupitra (skril se bo za Luno). To srečanje (približevanje) Lune in Jupitra se seveda splača opzovati že pred prekrivanjem, okrog 3h zjutraj po lokalnem času.
    Slika je povzeta iz Stellariuma.
    Nekaj podatkov je tudi na: 15 July Occultation of Jupiter

    Razlaga
    Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje; occultare - skrivati, prikrivati, tajiti) je v astronomiji pojav, ko eno nebesno telo, gledano z Zemlje, zakrije drugega v ozadju.



  • Venera v spodnji konjunkciji in njen
    navidezni prehod čez Sončevo ploskvico
    - 6. junij 2012 (konec prehoda ob 6h49m27s)



    IZJEMEN posnetek prehoda Venere čez Sonce (eden izmed mnogih) 6. 6. 2012, ki so ga posneli člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana in AD Vega - Ljubljana, iz zahodne Madžarske ob 6h16m37s. CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix) na teleskopu "Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 - Pressure Tuner - Crayford Focuser", 4x Barlowa leča. Kamero so v zadnjem trenutku (dnevu) usposobili Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Jure Varlec in Matija Kastelic. Orodja za spletni prenos prehoda je izdelal Andrej Lajovic.
    Udeleženci nočnega "romanja" na Madžarsko so bili: Andrej Lajovic, Ida Kraševec, Gregor Vertačnik, Jure Varlec, Matija Kastelic, Bor Mlekuž, Dejan Kolarič, Gaj Žižek.
    Slika je umetno obarvana, kot bi jo (približno) videli skozi H-alfa filter. V resnici je tudi bila posneta v valovni dolžini H-alfa. Obarvana je predvsem zaradi lažje primerjave s podobnimi posnetki iz drugih observatorijev ali recimo s posnetki satelita SDO.


    Še en izjemen posnetek prehoda Venere čez Sonce 6. 6. 2012 ob 6h30m33s - ADV&AKGŠ.
    Primerjalna posnetka prehoda Venere čez Sonce 6. 6. 2012 - posnel satelit Solar Dynamics observatory (SDO).
    Primerjava naših in SDO slik pokaže, da je 12 bitna (Pixel Bit Depth) CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix) sposobna izjemnega dinamičnega razpona, saj se v veliki meri približamo podrobnostim SDO posnetkov. Seveda atmosfera in ločljivost telekopa naredita svoje - razliko, ki je očitna.

    Ostale slike in animacije so na:

    * http://astro.sentvid.org/

    ** http://astro.sentvid.org/slike/

    ANIMACIJA:
    *** http://astro.sentvid.org/slike/animacija/

    **** Naši posnetki prehoda Venere na 24ur.com/novice/slovenija/ ...

    ***** Andrej Lajovic je obdelal posnetke Dejana Kolariča - Blatno jezero - video na youtubeu
    Prehod Venere preko Sončeve ploskvice 6.6.2012. Posneto na Madžarskem na lokaciji 46.668 N,17.367 E od 5:03h do 5:11 po lokalnem času.





    Zgornji sliki prehoda Venere čez vzhajajoče Sonce je posnel Dejan Kolarič - Madžarska. Sonce je izrazoto popačila refrakcija v zraku.


    ******* Sledita Odlična filmčka prehoda Venere - obdelal Andrej Lajovic.


    http://astro.sentvid.org/animacije/venera12-adv-stik-Halfa.avi

    ******* http://astro.sentvid.org/animacije/venera12-adv-vis.avi
    Drugi venera12-adv-vis.avi je sestavljen iz posnetkov z običajnim filtrom za Sonce na Dejanovem teleskopu, prvi venera12-adv-stik-Halfa.avi pa je pohitren posnetek tretjega in četrtega kontakta, kot se ju je videlo skozi H-alfa teleskop z našo novo kamero. Madžarska.



    Prehod Venere čez Sonce 6. 6. 2012 - AKGŠ&ADV ekipa iz Madžarske - posnetek je sestavil in obdelal je Matija Kastelic. Zanimiv je podatek, da se je tretji kontakt Venere "zgodil" v H-alfa teleskopu vsaj tri minute pozneje kot v teleskopu z navadnim filtrom.


    Še obarvan posnetek s protuberancami.



    Na Šentvidu smo ostali Klemen Blokar, Zorko Vičar, Tilen Novak Danieli (vsi celo noč), Domen Kosmač (pride ob 4h), ... S Klemenom sva priredila skripto za animacijo prehoda Venere, si v velikem pričakovanju ogledovala nebo in Luno med oblaki, v debati "reševala ta naš svet", občasno opazovala prenos prehoda Venere čez Sonce na svetovnem spletu, nalepila kakšen listek, poslala kakšno e-pošto, presenečena opazila, da je nekdo ob 1 h vključil alarm (čeprav je bil dogovor drugačen) - ravno ko sva hotela pripraviti učilnico za tiste, ki bi si želeli na platnu ogledali prehod Venere iz spletnih prenosov ..., vreme namreč ni dajalo velikega upanja za naš ogled dogodka. Vseeno smo v slabi uri postavili 4 teleskope (napeljali kable, nalepili filtre, ...) in čakali prve obiskovalce - da šola le ne bi ostala brez opazovanj tega imenitnega astronomskega dogodka. Obiskovalci so prišli, vsaj 50, a kaj, ko se je tudi modelska napoved oblačnosti ujemala z realnostjo. Nebo se je ravno po vzhodu Sonca na SV zaprlo - a Čemšeniška planina se je na vzhodu vabljivo kopala v soncu, ... Ob 5:22 so nas sončni žarki sicer rahlo pobožali v pozdrav, skozi špranjo med oblaki, nato pa smo lahko samo še klepetali in uživali ob imenitnih spletnih prenosih prehoda Venere - in to kar v pretesnem observatoriju (prenosi: kolegov iz Madžarske, satelita Solar Dynamics observatorija [5+], iz Havajev, ...). Tudi tako druženje ima svoj čar ... Pa več sreče leta 2117. Sestavili smo še Nevenkin teleskop Maksutov 5 palcev, na mini namizni Dobsonovi montaži (odlična slika) - in se tako še nekaj naučili. 12 letni Jon je tudi sestavil svoj imeniten 13 cm-ski Newton, Marko pa je vse pripravil za fotografiranje. 12 letni Vid se je s 15 cm-skim Newtonom odpravil (z družino) na Trojane in za kako minuto ujel prehod, nakar se je tudi nebo nad Štajersko počasi začelo zapirati. Vidova mama pa nam je prijazno pripeljala slastne trojanske krofe ... Tako smo zbrani iz vseh vetrov, poklicev, vseh generacij počasi zaključili ta naš astronomski dogodek, si zaželeli lepo poletje in ... Sledi nekaj slik iz Šentvida.






























    Sledi nekaj slik iz Madžarske, kjer so se dobili člani različnih društev in krožkov: AKGŠ&AD Vega, UAD, J. Stare, itn. Pravi mali slovenski astronomski tabor med lepo obdelanimi hunskimi polji.











    Fotografije je Matiji poslal Andrej Mohar.

    Sledijo fotografije kolega Aleksantra Brcarja iz Paga. Imeniten observatorij, slika prehoda Venere čez Sonce (6. junij 2012) in še slika Lune, kjer je prav imenitno ujel krater Vega (dva dni po polni Luni).








    SPODAJ JE NAJAVA PREHODA VENERE 2012, NAVODILA, itn.


    V "živo" na 15 minut.
    Slika: http://sdo.gsfc.nasa.gov/assets/img/latest/latest_1024_HMIIC.jpg
    Zgornja živa slika Sonca prihaja iz Solar Dynamics observatorija ( http://sdo.gsfc.nasa.gov/ izberi recimo [HMI Intensitygram], [ATA Composite 211 193 171], [ATA Composite 304 211 171] ), ki kroži okoli Zemlje in se obnavlja približno vsakih 15 minut.

    Vse potrebne infornacije o prehodu Venere in varnem opazovanju tega prelepega dogodka dobite v članku:
    Venera v spodnji konjunkciji in njen
    navidezni prehod čez Sočevo ploskvico
    - http://astro.sentvid.org/predavanja/prehod_venere_6jun2012_530_kon_ob650.pdf

    Bojan Kambič - revija Spika, maj 2012, št. 5, strani (224 - 229).
    Odlomek iz Spike
    NAVIDEZNI PREHOD VENERE ČEZ SONČEVO PLOSKVICO 6. JUNIJA ZJUTRAJ
    Igra geometrije med Soncem, Venero in Zemljo na našem nebu nam bo po osmih letih natančno pred Sonce ponovno pripeljala Venero. Mi tokrat ne bomo mogli opazovati celotnega prehoda, saj se bo ta začel 9 minut čez polnoč, ko bo Sonce - kot ponavadi ob tej uri - pod obrzorjem. Do drugega stika, ko bo celotna Venera zlezla pred Sonce, bo prišlo 18 minut kasneje. Pri nas bo Sonce skupaj z Venero vzšlo šele ob 5. uri in 18 minut. Do tretjega stika bo prišlo približno ob 6. uri in 32 minut, Sonce pa bo Venera zapustila ob 6. uri in 50 minut. Pojav bomo iz Slavenije lahko torej opazovali dobro uro in pol po Sončevem vzidu.
    V Mednarodnent letu astronomije 2009 je več kot 80 odstotkov slovenskih šol dobilo teleskope, ki so vsi primerni za opazovanje prehoda, seveda opremljeni z ustrezninu filtri. Zato apaliramo na vse učitelje, da tega jutra pred šolami postavijo teleskope in učencem ter dijakom omogočijo doživetje tega izjemnega dogodka, ki ga bodo lahko naslednjič videli šele naši zanamci leta 2117!

    V primeru jasnega vremena bomo prehod Venere čez Sonce spremljali tudi na terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana, Prušnikova 98.
    Od nekje 05:30 do 06:50 (6.6.2012) bo moč opazovati prehod iz terase Gimnazije Šentvid. Vabljena je vsa strokovna in laična javnost - mladi, odrasli in tudi vsi, ki ste že v tretjem zivljenjskem obdobju.
    Če nam vreme ponagaja, si oglejte prenos prehoda Venere, ki ga bodo naši kolegi (v primeru ugodnih razmer) izvedli na Madžarskem - naslov:
    http://astro.sentvid.org/
    ali posnetke iz leta 2004 - kliknite na sliko spodaj.


    Posnetki prehoda Venere iz leta 2004 - 8. junij
    - Astronomski krožek Gimnazije Šentvid - Ljubljana.

    Prenosi prehoda Venere (5./6. junij 2012) v živo preko spleta - Live Webcast of the Transit of Venus

    * http://sunearthday.nasa.gov/transitofvenus/

    * Solar Dynamics Observatory - http://sdo.gsfc.nasa.gov/

    * http://keckobservatory.org/news/venus_transit_live_keck_observatory

    * http://www.exploratorium.edu/venus/

    * http://www.space.com/15956-venus-transit-online-skywatching-webcasts.html

    * http://www.astronomerswithoutborders.org/projects/transit-of-venus/live-webcast.html#public

    * http://rootsbd.com/science/live-transit-of-venus-2012-free-streaming-webcasts-websites-tv-channels/

    * http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=37301

    --------------------------------------------------------------------------------
    ** Povezava na - http://www.portalvvesolje.si


    Pogledi in prizori igre svetlobe in senc na bližnjih in oddaljenih hribih, so iz terase Gimnazije Šentvid - Ljubljana - izjemni. Primera zgoraj in spodaj to potrjujeta.

    Glej tudi AVI animacijo.
    Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti (naj bi) planince in alpiniste pred udari strel.
    Posneto 20. junija 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min), film Kodak gold 200 ISO.
    Sonce najprej zaide za Triglavom in čez nekaj trenutkov spet pokuka na vzhodni strani, nakar se dokončno skrije za Julijci. Vsekakor so pozornosti vredni tudi oblaki, ki se dvigajo čez masiv Triglava in oblak na levi, ki počasi izginja (izhlapeva). Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor, (CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika), terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.




  • Poletni solsticij se bliža - zahod Sonca za Triglavom
    - 18. junij 2012


    V ponedeljek 18. junija 2012 se nas je na terasi Gimnazije Šen. zbralo kar nekaj krožkarjev, nekaj pridruženih članov (Repatice in kometi), tudi slušatelji iz Univerze za tretje življenjsko obdobje. Občudovali smo enega lepših zahodov Sonca za Triglavom,
    - iz slovenskega Stonehenge-a - Šentvida.



























    Še Vidovi sliki - Sonce je prav didaktično, pege, robna zatemnitev ...







    V torek (19. junija 2012) so nam oblaki preprečili ta lep prizor. A je bilo Sonce v izjemni igri z oblaki - na posnetkih spodaj se zazna tudi pege. Skromna skupinica (Klemen, Andrej, Zorko, Matej Rabzelj) pa ni izgubila poguma in se je lotila snemanja ptičkov (z novo kamero) iz sosednjih streh - odlično. Na koncu pa je še sledila igra - "žogica v prtljažnik" - še prej pa se je skrila, kam le - glejte slike.

    V sredo (20. junija 2012) smo skozi okna v oblakih le delno zaznali zahod Sonca za Triglavom.

    V četrtek (zahod Sonca za Triglavom - 21. junija 2012) se nas je zbralo minimalno (bil sem sam in sem tudi razumel kolege - težko je vsak večer preživeti pod nebom ...), tudi sam sem šel bolj iz neke intuicije in vztrajnosti na ogled zahoda. Pa še satelitska slika in končni rezultat sta me zelo mikala - kolikšno grožnjo predstavljajo oblaki na severu in nekaj malega na sz Koroške domovine. Najprej sta prikazani satelitski sliki, da bomo lažje ocenjevali možnost uspešnega prehoda (zahoda) ob naslednjih solsticijih. Ta večer je minilo od solsticija približno 17 h in 30 minut, a se še zazna ponovni mini delni vzhod (zahod) Sonca na desni strani Triglava.




    Animacija zahoda Sonca za Triglavom - slike je odlično obdelal - poravnal in animiral Andrej Lajovic, zahod posnel Vičar Zorko, 21. junija 2012. Posnetki niso narejeni v enakomernih presledkih, zato animacija kdaj navidezno preskakuje.
    Andrej pravi:
    "Poravnavanje slik mi je vzelo nekaj ur – predvsem razmišljanja in preizkušanja raznih metod – in bi ga lahko skoraj gotovo hitreje opravil »na roko«. Vendar pa je od mojega dela ostal nadvse koristen stranski produkt v obliki programa, ki ga bomo lahko s pridom še kdaj uporabili za poravnavo kakih drugih slik."

    *** Glej posebno stran namenjeno zahodu Sonca za Triglavom.


    *** http://astro.sentvid.org/animacije/Sunset_behind_Triglav21june2011_4xfaster.flv




    25. junija 2012 je zelo deževalo - Vidu smo kolimirali teleskop newton 150 mm, f/8, Ula pa nam je na citre zaigrala nekaj lepih melodij. Tako smo imeli v observatoriju prvi tak mini lušten koncertek.




  • Zaščitimo nočno nebo nad Slovenijo pred svetlobnim onesnaženjem
    Protect the night sky from light pollution above Slovenia

    Omogočimo nepozabno izkušnjo nočnega neba nad Slovenijo:
    a) Uporabljajmo samo svetila, ki oddajajo 0% svetlobe nad horizontom.
    b) Uporabljamo rumeno svetlobo (žarnice z barvno temperaturo pod 2400K); bela svetloba povzroča trikrat več svetlobnega onesnaženja, moti spanje in uničuje žuželke.
    c) LED in metalhalogenidne luči oddajajo preveč belo-modre svetlobe in so zelo škodljive.
    d) Zmanjšajmo nočno svetlobo in ugasnimo luči, ko gremo spat.
    e) Vse luči so lahko zastrte.
    Če želimo zaščitili nočno nebo nad Slovenijo, je treba upoštevati zgornja navodila v radiju vsaj 300 km od središča Slovenije.

    If we want to provide an unforgettable experience of the night sky above Slovenia:
    a) We have to use only lamps which emit 0% of light above the horizontal.
    b) We have to use yellow light (lamps with colour temperature under 2400K); white light causes three times more light pollution, disturbs sleeping and destroys insects.
    c) LED and metal hlide lamps emit too much blue-white light and are harmful.
    d) Let us reduce lighting and turn out the lights when we go to sleep.
    e) All lamps can be fitted with shields.
    In order to protect the night sky from light pollution above Slovenia it is necessary to follow the above instructions in the radius of 300 km from center of Slovenia.




  • Učenje uporabe teleskopa na OŠ Vodice
    - 18. maj 2012


    Na povabilo Petre Zakotnik smo Andrej Lajovic, Klemen Blokar in Zorko V. (na koncu se nam je pridružil še Gregor Vertačnik), 18. maja 2012 ob 18:30 obiskali OŠ Vodice. Učili smo se uporabe teleskopa MLA2009 (Celestron NexStar 4 SE Maksutov-Cassegrain), 1325mm F/13. Kmalu se je zbrala skupina navdušenih učenk, ki so na nebu pred vsemi nami zagledale Venero, nato še ostale svetle objekte (Mars, Saturn, Arktur, ...). Še prej smo si ogledali Sonce skozi H-alfa namizni teleskop Lunt 35 mm. Nam najbližja zvezda ni skoparilo z mogočnimi izbruhi. Z Orionovim namiznim Dobsonom SkyScannerjem (D = 100 mm, f/4) pa smi si ogledali še Venero in kot zanimivost tudi Šmarno goro, ... Eni izmed učenk se je zdelo, da je celo prepoznala oskrbnika gostišča na Šmarni gori. Večina udeleženk je na tem mestu opazovala že leta 2009, ko smo v okviru AD vega z vrtcem organizirali javno astronomsko opazovanje v Vodicah. Celo same udeleženke so omenile ta dogodek.
    Celestronov NexStar 4 SE je kmalu spraznil baterije, a z nakupom novih, v bližnji trgovini, smo zagato hitro rešili. Teleskop se je izkazal kot izredno soliden, jasna in svetla slika. Problem je, ker je v kompletu Celestron NexStar 4 SE vključen zgolj okular 25 mm. Še dobro, da smo s sabo imeli okularja 10 mm in zoom (7 - 21 mm). A z dokupom okularjev 40 mm in 10 mm bo teleskop prav uporaben. Tudi sam filter za Sonce je zelo ohlapno pritrjen v cev - potrebna je previdnost, obvezno se mora prilepiti. Po nekaj vajah zagona teleskopa, opazovanjih planetov in še večkratne zvezde Miza in Alkor, smo z opazovanji zaključili. Razlog - kot se to rado dogaja, za astronomska opazovanja smo večinoma preskromno oblečeni. Ena izmed učenk je vprašala, če bodo sedaj vsak petek taka srečanja - ja, morebiti pa res kdaj nastane še astronomski krožek. Andrej je izdelal še (zelo uporabno) panoramo opazovališča za uporabo v Stellariumu.
    Tako smo zaključili ta res prikupen mini astronomski večer. Astronomi smo najbolj veseli, ko se nam pridružijo radoživi in zvedavi otroci - v Vodicah takih ne manjka. Najlepše je, ko se, ob pogledu na skrivnosti in lepote zvezdenga neba, v očeh mladih prižgejo zvezdice navdušenja in iskrice želje po razumeti, doumeti ta oddaljeni svet. Spodnje slike povedano potrjujejo, pripovedujejo same zase.

    Škoda da se še več šol ne odloča za, vsaj občasna, astronomska opazovanja. No - vse pohvale pa gredo mnogim mentorjem (predvsem mentoricam, profesoricam), ki jim ni odveč, vsaj kdaj, popeljati mlade radovedneže pod zvezdno nebo. Lahko pa optimistično izjavimo (glede na trende, dogodke zadnjih 20-ih let) - pa vendar se premika.

    Naštejmo nekatere mejnike na različnih področjih astronomskega udejstvovanja:
    nova astronomska društav po letu 1991 (okrog 20), izhajanje astronomske revije Spika 1993, pojav spleta, astronomija kot izbirni predmet, novi krožki, Mednarodno leto astronomije 2009, uspešno realizirana pobuda "Teleskop za vsako šolo", vsakoletna tekmovanja iz astronomije, študentje astronomije sedaj veliko več praktično delajo, dnevi odprtih vrat na astronomskem observatoriju na Golovcu, mesečna predavanja na univerzi "Sprehod skozi vesolje", več astronomskih taborov po šolah, več poletnih taborov - šol astronomije, več javnih opazovanj, Spikina srečanja na Kisovcu in drugod (Kurešček, Kamnik, ...), Messierjevi in M+M maratoni, tudi starejši so se že leta 1994 vključili v astronomsko dogajanje preko društev, krožkov in Univerze za tretje življenjsko obdobje, kar nekaj je zasebnih observatorijev, samograditeljev srednjih in velikih teleskopov, po letu 1991 so se pojavile tudi specializirane trgovine z astronomsko opremo (cene so padle, ponudba je enaka kot v ostalih razvitih državah), ...
    Vse naštete dejavnosti, dogodki, ... počasi vračajo astronomiji mesto, ki ga je že včasih imela v človeški kulturi ali pa bi ga morala imeti.
    Tudi Univerza v Ljubljani odlično sodeluje s tujimi ustanovami, mnogi diplomanti astronomije so uspešni v Evropi in ZDA, vpis na študij astronomije se je od mojih študijskih let povečal za 10x, velik vpliv pa imajo tudi uspešni astronavti in astronavtka slovenskega rodu, pa tudi SZF zelo podpira popularizacijo astronomije, zelo dobro pa delajo tudi posameznik(i) na Univerzi v Mariboru, v Novi Gorici, nekaj se premika tudi na obali, ...














    Za kratek trenutek se nam je pridružil tudi učenec - "kam so vsi ti fantje šli."

    Čudovit pogled na Lubnik - 1025 m - Škofjeloško pogorje.


    "http://www.porpoisehead.net/mysw/stellarium_user_guide_html-0.9.1-1/"



  • Snemanje Sonca s H-alfa teleskopom
    - 15. maj 2012



    Klemen poroča:
    V torek, 15. 5. 2012, okrog 16.30h, sem na šentvidu skozi Lunta posnel Sonce. Štiri kratke filmčke, eno serijo dveh posnetkov za površino Sonca in drugo serijo dveh posnetkov za protuberance. Posnetke sem in situ zložil z registaxom in uporabil Dejanov preset waveletov "za sonce". Poskusil sem brkljati še nekaj po svoje, a najprej-slider-pol-denoise tehnika ni obrodila boljših sadov, tako da je ostalo pri dejanovih nastavitvah. Potem sem se post festum preskusil še v zlaganju posnetkov skupaj, a nisem prišel do zadovoljivih rezultatov. Zato sem problem izvozil doktorju znanosti in panorama je bila do zgodnjih sredinih jutranjih ur že gotova. Tako pošiljam končni izdelek, pri katerem smo sodelovali: jaz snemanje in registax, Dejan nastavitve registax waveletov, Andrej zlaganje posnetkov v kompozitno panoramo.




  • Obisk iz Fakultete za pomorstvo in promet
    - 14. maj 2012


    14. maja 2012 nas je obiskal bivši dijak Gimnazije Šentvid Franc Dimc. Gospod Franc dela na Fakulteti za pomorstvo in promet - Portorož, Na fakulteti imajo tudi odličen teleskop Meade (LX200GPS, 14", f/10) in gospod Franc bi rad teleskop 'po daljšem času mirovanja' spet zagnal. Pravi, da mu zelo koristi naša domača stran.
    Skupaj smo preleteli nekaj funkcij našega Meada LX200 10", f/10 in izvedli nekaj osnovnih opazovanj. Ogledali smo si dodatno opremo ("focal reducer" za krajšanje goriščne razdalje in večanje zornega polja, sledilni okular z osvetljenimi vgraviranimi skalami za merjenje kotov in za astrofotografijo, CCD kamera, spletna kamera, filter za Sonce, itn). Nazorno smo demonstrirali, zakaj in kdaj je kateri kos opreme uporaben.
    Izmenjala sva tudi nekaj izkušenj glede kupole in prednosti našega odprtega opazovalnega prostora in kako si preko vzorcev na nebu (recimo pomladni trikotnik, poletni trikotnik, jesenski kvadrat, zimski šestkotnik, ...) lažje zapomnimo nebesne objekte in povezave med njimi.
    Ogledali smo si tudi Sonce skozi h-alfa teleskop. Čas je kar prehitro tekel, tudi veter nas je vztrajno mrazil - "šentviška astronomska burja".
    Taka izmenjava izkušenj je zmeraj pozitivna.
    Povzel Zorko Vičar.



    In še veselje ob spuščanju letalskega modelčka - 14. maj 2012. Dijak Domen Kosmač nam naredi veliko veselja. Z modelarsko žilico in veliko spretnosti pri krmiljenju letal, z drznimi lupingi, nizkimi preleti, nam kdaj kar požene strah v kosti. Zadnjič (28. maja 2012) je ponovil napada iz "11. septembra" na naš astronmski observatorij (prvi v zgodovini) - a tokrat jo je skupil ubogi letalski modelček, motorček je samo še kašljal ...










  • Snemanje Saturna
    - 7. maj 2012





    Saturn, posnet s spletno kamero (CCD kamera Sony "Imaging Source DMK 21AF04.AS, Colour 640 x 480), obdelano v registaxu cca 1150 slik. Teleskop Nweton 200mm/1000mm, EQ6, 8x Barlowa leča. Posneli 7. maja 2012: Jure Varlec, Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, ...
    ODLIČNO!!!
    Klemen pravi: "Najlepše je uspel šele enajsta serija posnetkov (od skupno 16)!"


    Vid Ratajec opzuje s svojim teleskopom - Newton (150 mm, f/8) na Dobsonovi montaži.


    Gaj Žižek levo in Domen Kosmač med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.


    Vid Ratajec med opazovanjem Sonca skozi H-alfa teleskop.


    Nekaj prizurov iz terase, predvsem opazovanje Sonca s H-alfa telekopkom 60 mm - Lunt.





  • Nekaj novičk
    - 3. in 4. maj 2012


    11 letni Vid Ratajec nam je poslal imenitno sliko Lune (skozi okular teleskopa Newton 150 mm, f/8).


    Okrog 2., 3. in 4. maja je krasen zahod Sonca za Sv. Jakobom, Polhograjski Dolomiti


    Primerjava H-alfa telkopkov Lunt 35 mm in Lunt 60 mm. Za opazovanje je Lunt 35 mm zelo primeren, glede na ceno, ne zaostaja veliko za večjim 60 mm bratom. Taka namizna postavitev, na mini enoročno Dobsonovo stojalo, je zelo priročna.


    Zanimiva postavitev - Klemen in zahod Sonca.



  • Doktorat somentorja as. krožka (dr.!) Andreja Lajovica
    - 5. april 2012, kemija




    Res imeniten Andrejev zagovor doktorata je potekal v do konca nabasani predavalnici - tema:
    Teorijske in eksperimentalne raziskave strukture enostavnih organskih tekočin in njihovih zmesi.
    Vzdušje je bilo strokovno in hkrati prijetno - vprašanja korektna in ekzaktno odgovorjena.
    Na koncu smo ga pohecali, da upamo, da bo kljub novemu nazivu, ob ponedeljkih še zmeraj član nase šentviške astronomske druščine. Odgovor je bil nedvoumen in nadvse duhovit. Andrej pravi, da ne ve točno, kaj bi storil, če bi zagovor doktorata potekal v terminu šentviških astronomskih srečanj. Najbrž bi se le odločil za zagovor doktorata, a s težkim srcem. Vsi šentviški astronomi Andreju, ob uspešno obranjeni doktorski disertaciji, iskreno čestitamo za izjemno delo in zagovor.
    IO je soglasno sklenil, da Andreju podarimo skromno darilce,
    s katerim pa se vseeno jasno in daleč vidi - daljnogled 15x70. Do tja, do zvezd, kjer nastajajo kemijski elementi, naši gradniki ...



  • Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa SkyScanner 100,
    - 2. april 2012



    Opazovanja, učenje uporabe in testiranje teleskopa SkyScanner 100 (namizni Dobson 100 mm, f/4 ).



  • Snemanje Marsa
    - 26. marec 2012, Šentvid




    Sliki Marsa sestavljeni iz množice posnetkov spletne kamere - obdelani s programom registax,
    - zgornja slika iz 2600 posnetkov - Barlow 16x, spodnja 1500 - Barlow 8x. Teleskop Newton 1000mm/200mm.
    Posneli člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid s pomočjo mentorjev: Klemen Blokar, Andrej lajovic, Dejan Kolarič (obdelal slike), Ida Kraševec, Matija Kastelic.

    Andrej Lajovic je združil oba posnetka "mars3" + malo YCbCr magije + malo ostrenja. Rezultat je zgoraj.



  • Astronomsko srečanje na Kureščku
    - 16./17. marec 2012


    Ob 19:30 smo se dobili na javnem astronomskem opazovanju pri Domu na Kureščku. Na že enajstem srečanju se je zbralo rekordno število astronomov amaterjev in ostalih ljubiteljev astronomije iz različnih koncev Slovenije. Super, a mnogi, ki so prvič prišli, so bili nekoliko nerodni pri uporabi avtomobilskih luči, a ...
    Zbirka teleskopov na opazovalnem prostoru je bila zelo imenitna, od majhnih, a priročnih 10 cm-skih teleskopov, daljnogledov, srednje velikih teleskopov - premera 20 cm do 30 cm, pa do velikanov - to sta bila teleskopa Newton 71 cm (Uroš Stele - pred telekopom je bila dolga vrsta) in 56 cm (f/3.6, Jernej Širok). Bilo je veliko družin, mladih, otrok, veliko vprašanj, veliko zanimanja.
    Iz ADV in AKGŠ smo našli čas za srečanje: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Jure varlec in Zorko Vičar.
    S sabo smo vzeli Newton 20 cm, f/5 - odlična slika, teleskopek mini Dobson 100 mm - Orion Skyscanner f/4, in tri solidne daljnoglede Celestron SkyMaster 15x70 za 57 EUR, ter zoom daljnogled 8-20x50, Minolta (z njim smo zaznali Saturnove obročke, bili so očitni). V marsičem je letošnje srečanje bilo podobno lanskemu (pogovori o vesolju, objektih, kako jih najdemo, teleskopih), le da je letos bilo veliko več obiskovalcev. Sami smo pa vsaj tretjino časa posvetili opazovanjem z daljnogledi - tudi udeležencem smo predstavili določene prednosti opazovanja z daljnogledi - bili so navdušeni. Ljudje so mnogokrat prepričani, da so le večji teleskopi primerni za astronomska opazovanja - za mnoge objekte pa so daljnogledi veliko bolj "priročni".

    Daljnogled Celestron SkyMaster 15x70 se je nepričakovano izkazal kot zelo solidna naprava. Teža 1,4 kg in povečava 15x je še zmeraj obvljadljiva za opazovanje iz roke (no tudi daljnogledi 10x50 imajo maso okrog enega kg). Na stojalu pa je daljnogled 15x70 še toliko bolj uporaben. Premer objektivov 70 mm in zorno polje 4,4 ° pa nudita izjemno svetlo in razločljivo sliko čez 50 stopinjsko osrednje polje - od izjemnih 66 ° polja okularja. Nekoliko manj oster rob pa sploh ne moti. V tem cenovnem in optičnem razredu res odlična naprava. V marsičem boljša in seveda lažja, kot veliko dražji daljnogledi premerov 80 mm ali 100 mm, s samo tremi stopinjami polja ali manj. Barvne napake se praktično ne opazi. Čez dan pa je slika skozi daljnogled 15x70 naravnost briljantna. Seveda je optika za nekaj 100 EUR boljša, a mnogim nedosegljiva.
    Z daljnogledom smo uživali v klsičnih nebesnih objektih (galaksija M31 v Andromedi, dvojna razsuta kopica HI-h v Perzeju, M44 v Raku, M35 v Dvojčkih, Hijade in Plejade M45 v Biku, M42 v Orionu, M41 v Velikem psu, Obešalnik v Lisički, dvojno zvezda Albireo v Labodu, ... ), ki smo jih seveda brez težav ujeli in so v 70 mm-skem daljnogledu za nas na novo zažareli kot enkratni nebesni biseri.
    Daljnogled 70 mm praktično prejme 2x več svetlobe kot 50 mm-ski ((70/50)*(70/50) = 1.96), mejna magnituda se poveča za dobrih 0.7. Moramo pa še dodati, da se gostota svetlobnega toka slike, zaradi večje povečave, glede na daljnogled 10x50, izniči (je celo manjša, saj je svetlost slike sorazmerna z razmerjem (D/M)2, kjer je D premer objektiva in M povečava), a se poveča ločljivost in s tem kontrast, ter seveda velikost slike (zorni kot objekta), kar pa je za mnoge objekte odločilnega pomena. Sploh za osebe z veliko dioptrijo (okrog - 10), so taki daljnogledi velika pomoč pri opazovanjih.
    Tako smo z daljnogledom brez večjih težav zazanali objekte: M51, M3, M4, M5, M13, M11, M27, M66, ... Bolj slutili pa M57.


    Hijade
    Znane že od antike in upodobljene na Ahilovem ščitu tvorijo po Homerju zvezde v kopici Hijade glavo ozvezdja Bik. Njihova V-oblika je poudarjena z Aldebaranom, bikovem očesu in obenem najsvetlejšo zvezdo v tem ozvezdju. Vendar rumeno obarvana rdeča orjakinja Aldebaran ne pripada kopici Hijade. Moderna astronomija postavlja kopico Hijade na razdaljo 151 svetlobnih let in je tako nam najbližja znana zvezdna kopica, sam Aldebaran pa se nahaja na manj kot polovični razdalji, gledano v isti smeri. Skupaj z barvitimi zvezdami Hijad je na tem zvezdnem prazničnem portretu Aldebaran takoj pod središčem skupaj s še eno odprto zvezdno kopico v Biku, NGC 1647 na levi, kakih 2000 svetlobnih let ali več v ozadju. Samo premaknite miško nad sliko in identificirajte zvezde. Zvezde v osrednjih Hijadah se razprostirajo na okoli 15 svetlobnih letih. Nastale so pred kakimi 800 milijoni let in so morda enakega izvora kot M44 (Jasli), odprta zvezdna kopica v Raku. To sklepajo zaradi podobnega prostorskega gibanja M44 in zelo podobne starosti.


    Kroglasta kopica M4, [M6, M7, M80] - Škorpijon.


    Kroglasta kopica M5 - Kača.


    Kako poiskati kroglasto kopico M5 v Kači.


    Galaksija M51, kroglasta kopica M3, [M63, M94, M106] - Lovska psa.

    Galaksija M51 skozi teleskop Skyscanner 100 mm, povečava 20.


    Kroglasta kopica M3 skozi daljnogled.


    Kroglasta kopica M13, [M92] - Herkul.


    M11 (razsuta kopica), [M26] - Ščit.


    Planetarna meglica M57, [M56] - Lira.


    Planetarna meglica M27 - Lisička.


    Izjemen trojček: prekrasna dvojna zvezda Albireo (Labod, zgoraj), planetarna meglica M27 v Lisički (levo spodaj) in desno spodaj kopica Obešalnik ("Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster"), tudi v Lisički.


    Albireo, beta Laboda.


    Galaksije M66, M65, [NGC3628, M105, M96] - Lev.


    M8 - Laguna, difuzna meglica (mag. 4.6, velikost 90x40 loč. min.) v Strelcu in še M20 Trid.

    Opazovanja s teleskopom Newton Skywacher 10", f/5.
    Sam mraz ni prehudo pritiskal, razen občasnega vetra (pogoji v ozračju pa na žalost niso dopuščali povečav nad 200, razen izjemoma), vlaga praktično ni nagajala.
    Opazovanja:

    Triplet - trojček galaksij M65 (desno zgoraj), M66 (desno spodaj) in NGC3628 (levo) v Levu. Sever je proti levi. Polje okrog 45 ločnih minut.

    Levo na sliki je eliptična galaksija M105 (9.3 mag), desno spodaj je NGC3384, desno zgoraj je galaksija NGC3389. Polje okrog 20 ločnih minut.

    Galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu.
    datum: 2012-03-12
    kraj: Šentvid
    avtorji: Klemen Blokar, Matija Kastelic, Dejan Kolarič, Andrej Lajovic
    oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
    sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
    montaža SkyWatcher EQ6
    Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
    spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
    zajem:
    ISO 800
    ekspozicije:
    1 preizkusna 500 s
    8 serij: 500 s, 200 s, 30 s
    = skupaj cca. 105 minut osvetlitve
    7 serij temnih ekspozicij [500 s, 200 s, 30 s]
    11 kratkih temnih ekspozicij (1/4000 s) 11 ekspozicij enakomerno osvetljene vhodne odprtine (1/60 s)
    zloženo v programu Iris
    končna obdelava slike s programom Luminance HDR in Gimp
    komentar:
    Pokončne sledi na vrhu slike so posledica tankega vlakna pred senzorjem
    fotoaparata. Ker vlakno ni bilo tik ob senzorju, njegova senca ni bila
    stabilna in je zato korekcija osvetljenosti polja ni popolnoma odpravila.


    IC 405 v Kočijažu (naša slika v kombinaciji s sliko: http://apod.nasa.gov/apod/ap031124.html).
    datum: 2012-02-27
    kraj: Šentvid
    avtorji:
    Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Jure Varlec
    oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 1000 mm, f/5
    sledilni teleskop SkyWatcher Maksutov 1300 mm, f/12.7
    montaža SkyWatcher EQ6
    Canon EOS 350D z Baaderjevim H-alfa filtrom
    spletna kamera Logitech QuickCam Pro 4000
    zajem:
    ISO 800
    1 × 4 min + 5 × 5 min
    5 temnih ekspozicij po 5 minut
    5 krakih temnih ekspozicij (1/4000 s)
    10 ekspozicij enakomerno osveteljene vhodne odprtine (1/20 s)
    zloženo v programu Iris


    Opazovali smo še marsikaj: M51, M13, M57, M42, M27, M81, M82, M66, ..., Mars, Jupiter, Saturn, Venera, dvojna zvezda gama Andromede, ... pa še pri sosedih M101, M105, Hi-h, M35, poskus opazovanja Konjske glave ni uspel (to kaže na ne najboljše razmere v ozračju), itn. Zadnji objekt - preden smo kot zadnji ob 5h zjutraj odrinili - je bilo Mačje oko NGC6543 - v Zmaju.
    Marsikaj smo še hoteli, a ni bilo časa. Veter je brez milosti odnašal toploto, okrog 3:20 se je pojavila se čarobna Luna in vzhodno obzorje je že počasi osvetljevalo Sonce, ... Za slovo sem v daljnogledu ujel še ponoven vzhod Andromedine galaksije M31 nad smrekami severovzhodnega neba - res čaroben pogled.

    Sploh smo to letos kar nekaj časa posvetili prelepim, impozantnim prizorom ob zahodu markantnih nebesnih objektov nad koničastimi smrekami. Daljnogled 15x70 se je izkazal kot prav primerno orodje za taka opazovanja. M42 in Orionovi Kosci so tik ali med vejami naravnost pravljični, enako velja za Andromedino galaksijo M31, M44 Jasli, M35, ... Seveda so v daljnogledu taki prizori toliko bolj prepričjivi.

    Andromedina galaksija M31 nad smrekami - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.


    Plejade M45 nad drevesi - iz rač. programa. Približna podoba pogleda skozi daljnogled.

    Še Dejanovi sliki iz lanskega srečanja, letos ni bilo časa, da bi kar koli posneli.
    Kurešček 4.feb. 2011

    Kurešček 4.feb. 2011




  • Obisk OŠ Vodice
    - 13. februar 2012

    Obiskala nas je skupina navdušenih učenk in učencev iz OŠ Vodice pod vodstvom prof. Petre Zakotnik. Bilo je mrzlo, tudi oblaki so nam zakrivali večji del neba, a nam je skozi "okna" med oblaki le uspelo opazovati Jupitra in Orionovo meglico M42. Tukaj se je spet izkazalo, koliko več svetlobe zbere teleskop glede na prosto oko, in da kdaj tudi rahla tančica na nebu ni prevelika ovira za občudovanje planetov in ostalih svetlejših nebesnih objektov. Ogledali so si še številne možnosti uporabe programa Stellarium. Najboljši pa je bil komentar, da jim je bilo pri nas še bolj všeč kot na Astronomskem observatoriju Golovec. Na koncu so pokukali še skozo namizni teleskop Newton: Orion Dobson telescope N 100/400 SkyScanner DOB. Zmenili smo se še za bodoče sodelovanje pri rokovanju s šolskim MLA2009 teleskopom.



  • Slikanje Sonca skozi H-alfa filter
    - Kranjska Gora, 28. december 2011



    Člani AKGŠ&AD-Vega - Ljubljana, so se 28. decembra 2011 odpravili v Kranjsko Goro, kjer so organizirali javno opazovanje naše zvezde - Sonca - skozi H-alpfa filter - teleskop "Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 - Pressure Tuner - Crayford Focuser". Posneli so tudi nekaj imenitnih slik, na katerih se opazi del gozdnate pokrajine, protuberance in filamente na Soncu. Udeleženci mini odprave so bili: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, ...







  • Predstavitev dosezkov teleskopa Hubble - 400 let po Galileju (MLA2009)




    Ekipa iz 2005.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








  • Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.