BOŠTJAN REPOVŽ Seminarska naloga v HTML obliki
OSNOVNA ŠOLA KRMELJ
8296 KRMELJ 104
KRMELJ, NOVEMBER 1999
Seminar: Ne bojmo se astronomije
Čas izvedbe: Oktober 1999
Kraj: Gimnazija Šentvid
Predavatelj: Zorko Vičar
Lagoon Nebula
Rektascenzija | 18 : 03.8 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -24 : 23 (sto:m) |
Razdalja | 5.2 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 6.0 (mag) |
Zorni kot | 90x40 (loc min) |
RAZPRŠENA MEGLICA M 8 (NGC 6523),
ODDALJENA MEGLICA V OZVEZDJU STRELCA
Pogosto je pri razpršenih meglicah odkrita skupina mladih zvezd, ki so se razvile iz
materiala meglic. V tem primeru je bila najprej odkrita mlada odprta zvezdna skupina NGC
6530 v vzhodni polovici M8. Odkril jo je že leta 1680 von Flamsteed. Prav tako je leta 1746
to zvezdno skupino opazoval Cheseaux, preden jo je Le Gentil leta 1747 odkril. Abbe
Nicholas Louis de la Caille jo je katalogiziral v svojih povzetkih leta 1751 - 52.
Po Laut Keneth Glyn Jonesu ima ta lagunska meglica navidezno razsežnost 90 x 40 ločnih
minut (to je približno 3 x 1.33-kratni navidezni polmer polne lune), kar odgovarja dejanski
razsežnosti 160 x 60 svetlobnih let. Torej naša oddaljenost naj bi bila 5200 svetlobnih let,
kar je še malo nesigurno, saj novejši računi potrjujejo oddaljenost od 4800 sv. let (Glyn
Jones) do 6500 sv. let. David J. Eihler navaja v svojem članku, objavljenem v Astronomy
Vol. 24, No 7 (julij 1996), vrednost 5200 sv. let.
Značilen pokazatelj lagunskih meglic je prisotnost temnih meglic, ki so znane kot
»Globulen«. Tu gre za sodelujoče oblake s premerom po velikostni razporeditvi okroglo
10000 astronomskih enot. Po Davidu Eihlerju ima verjetno meglica globino, ki je primerljiva
z zgoraj omenjeno razsežnostjo.
Znotraj najsvetlejšega dela lagunske meglice vidimo značilen pojav, ki je zaradi njegove
oblike imenovan meglica peščene ure. To se pojavi v procesu živahnega nastajanja
zvezd.
Mlada odprta skupina zvezd NGC 6530 je združena z lagunsko meglico in verjetno ne
povezana oziroma slabo povezana (koncentrirana) s središčem. Njene zvezde se v
omejenem področju svetlobe razdelijo, kar pomeni, da ima med 50 in 100 zvezd in je
zvezana z lagunsko meglico. Svetloba te skupine ima rahlo rdečico, ki jo povzroča
medzvezdna materija. To dokazuje, da se nahaja ta skupina zvezd direktno pred lagunsko
meglico. Njena najsvetlejša zvezda je ekstremno vroča, s posebno linijo ioniziranega helija
in dušika.
M 8 se nahaja na področju mlečne ceste, ki zelo pade v oči (na dobro opaznem področju
mlečne ceste). Neki posnetek pokaže lagunski meglici M 8 in M 20, kot področje, bogato z
zvezdami in s slabo vidnimi meglicami, ki jo obdajajo. Poleg tega obstajajo še druge slike
območja meglice M 8 in meglice M 20, ki včasih vključujejo bližnjo odprto skupino M 21.
Rektascenzija | 17 : 19.2 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -18 : 31 (sto:m) |
Razdalja | 26.4 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 7.7 (mag) |
Zorni kot | 9.3 (loc min) |
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA M 9 (NGC 6333),
KROGLASTA KOPICA V OZVEZDJU KAČENOSEC
Kroglasta kopica M 9 spada k okrogli zvezdni skupini, ki se nahaja po preračunani oddaljenosti
5500 svetlobnih let od galaktičnega centra bližje jedru naše galaksije. Burnham govori o 7500
svetlobnih letih, kar je verjetno preveč. Navidezna razsežnost je približno 9,3 ločnih minut, kar
odgovarja dejanski razsežnosti sedemdesetih svetlobnih let, če vzamemo za podlago, da je naš
sončni sistem oddaljen 26000 svetlobnih let. Na severu in zahodu je svetloba zaradi medzvezdnega
prahu vidno oslabljena, ker leži skupina na robu temnega mesta meglice; svetloba je verjetno
oslabljena za eno magnitudo.
M 9 se oddaljuje od nas z zelo veliko hitrostjo (224 km/s). V tej zvezdni kopici so našli 13
spreminjajočih se zvezd.
Rektascenzija | 16 : 57.1 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -04 : 06 (sto:m) |
Razdalja | 13.4 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 6.6 (mag) |
Zorni kot | 15.1 (loc min) |
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA M 10
(NGC 6333),
KROGLASTA KOPICA V OZVEZDJU KAČENOSEC
Kroglasta kopica M 10 sedme velikosti, približno 15,1 ločne minute v premeru, ima več kot
polovico premera polne lune. Pri oddaljenosti 16000 svetlobnih let ustreza ta vrednost
dejanskemu premeru 70 svetlobnih let. Kakorkoli že to je, njena svetla sredina meri le
nekaj več kot polovico te razsežnosti.
Zvezdna kopica se oddaljuje od nas s hitrostjo 69 km/s.
Centralno področje se prikazuje (po Mallasu) v obliki hruške, grobozrnate strukture,
nekatera področja kažejo svetlejše vozle srednje svetlosti.
Po Burnhamu so našli v M 10 samo treh spreminjajoče se zvezde, kar je ekstremno
majhno število.
Wild Duck Cluster
Rektascenzija | 18 : 51.1 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -06 : 16 (sto:m) |
Razdalja | 6 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 6.3 (mag) |
Zorni kot | 14.0 (loc min) |
RAZSUTA ZVEZDNA KOPICA M 11
(NGC 6705),
RAZSUTA ZVEZDNA KOPICA V OZVEZDJU ŠČIT
DIVJA RACA
je ena najštevilnejših in najbolj kompaktnih galaktičnih zvezdnih skupin. M 11 vsebuje okoli
2900 zvezd, od katerih je 500 svetlejših kot 14 magnitud. Opazovalec bo videl v centru M
11 več sto zvezd 1. velikosti. Ker je tako gosta in bogata z zvezdami, jo je Trumpler
klasificiral z II,2,r.
Podatki za navidezni premer so zelo neenotni. Barnard je ocenil velikost 35 ločnih minut,
medtem ko Sky Catalog 2000 omenja velikost 14 ločnih minut.
Starost te zvezdne kopice je ocenjena na okoli 220 milijonov let, ker njene najsvetlejše in
najbolj vroče glavne zvezde pripadajo spektralnemu tipu B8 (po Sky Catalogu 2000).
Burgham daje vrednost 500 milijonov let. Ta visoka vrednost je podprta z dejstvom, da
razsuta zvezdna kopica M11, vsebuje veliko rumenih in rdečih velikank z absolutno
svetilnostjo -1.0.
G.Meynet´s Genfer Team je za skupino izračunal starost 250 milijonov let.
Razsuta zvezdna kopica M 11 se od nas oddaljuje s hitrostjo približno 22 km/s.
Razsuto zvezdno kopico M 11 je leta 1681 odkril nemški astronom Gottfried Kirch iz
Berlinske zvezdarne.
Rektascenzija | 16 : 47.2 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -01 : 57 (sto:m) |
Razdalja | 17.6 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 6.7 (mag) |
Zorni kot | 14.5 (loc min) |
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA M 12
<
(NGC 6218),
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA V OZVEZDJU KAČENOSEC
Messierjev objekt, kroglasta zvezdna kopica, M 12 je skoraj dvojček njegovemu
navideznemu sosedu M 10 in je samo malo večji po razsežnosti in po mnenju nekaterih,
malo manj svetel. Kljub temu, da ima lep izgled, so ga uvrstili nekako v sredino med
kroglaste zvezne kopice in razsute zvezdne kopice (kot M11) zato, ker zvezde niso tesno
skupaj.
Pri oddaljenosti 18000 svetlobnih let odgovarja njena navidezna velikost 14,5 ločnih minut.
Ta zvezdna skupina se nam približuje s hitrostjo 16 km/s.
Alan Sandage je v M 12 našel 13 spreminjajočih se zvezd.
Hercules Globular Cluster
Rektascenzija | 16 : 41.7 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | +36 : 28 (sto:m) |
Razdalja | 22.8 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 5.8 (mag) |
Zorni kot | 16.6 (loc min) |
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA M 12
(NGC 6218),
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA V OZVEZDJU HERKUL
Herkulova kroglasta zvezdna kopica
M 13, ki se imenuje velika Herkulova kroglasta kopica, spada k najbolj nenavadnim,
pozornost zbujajočim, najbolj izrazitim in najbolj znanim kroglastim kopicam severne
nebesne krogle. Odkril jo je sir Edmont Halley lata 1714. Opazil je, da se kaže prostim
očem, če je nebo jasno in ne sveti luna. Messier in John Bevis to poročata v angleškem
nebesnem atlasu.
Pri oddaljenosti 25000 svetlobnih let ustreza njen zorni kot 23 ločnih minut, razsežnosti
150 svetlobnih let. M 13 vsebuje nekaj 100000 zvezd. Timothy Ferris govori v svoji knjigi
Galaxis celo o številu več kot milijon. V smeri centra stojijo zvezde kakih 500 krat gosteje,
kot v okolici sonca. Kot starost M 13 je Sandage določil 24 milijard let in Arp okrog leta
1960 17 milijard let. Kasneje je Arp to vrednost revidiral na 14 milijard let (Keneth Glyn
Jones).
Če verjamemo Keneth Glyn Jonesu, predstavlja M 13 z mlado modro zvezdo (Bernard št.
29, spektralni tip B2) posebnost. Da ta zvezda zares spada h kroglasti zvezdni kopici je
bilo potrjeno z meritvami njene radialne hitrosti, vendar je neverjetno za tako staro
zvezdno kopico - očitno gre za ujeto zvezdno polje.
Opazovalci javljajo, da so v M 13 štiri očitna z zvezdami revna področja. (npr.: Mallas - Ta
področja je mogoče videti na nekaterih fotografijah).
V bližini, kakih 40 ločnih minut severovzhodno, se nahaja slabo svetleča (magnituda 11)
galaksija NGC 6207, ki jo lahko vidimo na velikih in srednjevelikih površinskih posnetkih M
13.
Rektascenzija | 17 : 37.6 (u:m) |
---|---|
Deklinacija | -03 : 15 (sto:m) |
Razdalja | 27.4 (*1000 sv.l.) |
Vizual. magnituda | 7.6 (mag) |
Zorni kot | 11.7 (loc min) |
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA M 14
(NGC 6402),
KROGLASTA ZVEZDNA KOPICA V
OZVEZDJU KAČENOSEC
Kroglasta zvezdna kopica M 14 je rahlo eliptično oblikovan zvezdni roj. V premeru meri
kakih 55 svetlobnih let, oddaljen pa je približno 23000 svetlobnih let. Manjka mu gosto
jedro, saj je bilo najdenih preko 70 spreminjajočih se zvezd.
Leta 1938 se je v M 14 prikazala Nova, vendar ni bila odkrita pred 1964, dokler ni Amelia
Wehlau z univerze zahodnega Ontaria preiskala zbirko fotografskih plošč, ki jih je posnela
Helena Sawyer Hogg med leti 1932 in 1963. Nova je bila vidna na osmih ploščah, ki so
bile posnete med 21. in 28. junijem 1938 kot zvezda 16. velikosti. Gre za drugo Novo, ki je
postala znana v kroglasti zvezdni kopici po letu 1860 v M 80, T. Scorpii, in prvo, ki je bila
sploh kdaj fotografirana.
Prva slika posneta s CCD kamero je bila slika kroglaste zvezdne kopice M 14.