4. oktober 1957 - Rusi (takrat Sovjeti) izstrelijo prvi Zemljin umetni satelit Sputnik (Sopotnik) 1

Sputnik 1 (Sopotnik 1) je bil prvi Zemljin umetni satelit. Izstrelili so ga 4. oktobra 1957 iz Bajkonurja. Sputnik je tehtal 83 kg in je imel dva radijska oddajnika. Zemljo naj bi obletel na višini med 227 in 945 kilometrov. Izstrelitev Sputnika 1 je predstavljala začetek vesoljske tekme med Sovjetsko zvezo in ZDA. Nosilna raketa (medcelinska balistična raketa SS-6) je ob 22:28 po moskovskem času s kozmodroma Bajkonur vzletela v nebo. S tem dnem se je resnično začela vesoljska doba. Satelit Sputnik je imel premer vsega 58 centimetrov. V notranjosti krogle je bil radijski oddajnik, ki je oddajal znameniti bip-bip-bip. Satelit je Zemljo "obkrožil" v 96,2 minutah, potoval je na višini med 227 in 945 kilometrov. Bil je preprosta aluminijasta krogla, iz katere so štrlele štiri dolge antene (dve 2,4 m in dve 2,9 m).


Sputnika 1 se loči od nosilne rakete.


Znameniti Sergej Pavlovič Koroljov (1907-1966), načrtovalec Sputnika, je takole komentiral obliko prvega satelita: "Zdi se mi, da mora prvi Sputnik imeti enostavno in prepoznavno obliko, podobno obliki naravnih nebesnih teles, saj bo Sputnik za vedno ostal v zavesti ljudi kot simbol začetka vesoljske dobe".

Koroljov je bil Ukrajinec, zelo sposoben raketni inženir, a ga je Stalin dal leta 1938 zapreti v taborišče, pod pretvezo, da je "trockist". Leta 1938 mu med mučenjem tudi zlomijo čeljust. Leta 1942 mu zaradi vojne umilijo zaporniške pogoje, tako da je lahko spet razvijal prepotrebne rakete. Po Stalinovi smrti ga rehabilitirajo, a do konca življenja ni smel sam med ljudi. Je oče ruskega vesoljskega programa, zelo veliko je vložil tudi v Jurija Gagarina. Leta 1966 Koroljov med rutinsko operacijo umre, ker mu zaradi zlomljenje čeljusti (zlomljena v sovjetskem taborišču 1938) niso mogli namestiti naprave za dihanje. To je bil konec prevlade Rusov nad ZDA. Pravijo, da se taki kot je Koroljiv rodijo vsakih sto let. Dve leti za njim umre tudi njegov mladi astronavt Jurij Gagarin (med šolskim poletom z učiteljem bi se naj Gagarinovemu letalu na 10 m približalo večje nadzvočno letalo in ga destabiliziralo, sledil je padec - večje nadzvočno letalo ne bi smelo leteti v tem koridorju in tako blizu - zakaj je pilot to storil, tudi kontrola, ni pojasnjeno ..., priče so slišale dva poka do dve sekundi narazen - preboj zvočnega zidu in padec Gagagrinovega letala).

Odziv, ki ga je Sputnik povzročil v Združenih državah Amerike, je nihal med presenečenjem in skorajda preplahom. Različne raziskave so ugotovile, da je v dveh mesecih po izstrelitvi, zanj vedel že skoraj vsak Američan. Opazovanje Sputnika na njegovi poti po nebu je postalo pravi svetovni dogodek, časopisi pa so objavljali napovedi o položaju satelita.

Še nekaj besed o izvoru raket.
Tako Rusi kot Američani so uporabljali tehnologijo nemških uničujočih raket V2 iz druge vojne. Do raket in tehnologije so prišli po zmagi nad Nemčijo in z lovljenjem inženirjev. Glavnega konstruktorja Wernherja von Brauna (1912-1977) so ujeli (se jim je predal) Američani. Noben se s tem "kolaboriranjem" ni hvalil, ne ZDA, ne Sovjeti, a še danes nekateri radi očitajo ZDA nacistično tehnologijo, pri tem pa namerno pozabljajo, da so Sovjeti (Rusi), še prej kot ZDA, uporabili nacistične inženirje za izgradnjo raket dolgega dosega, eno izmed njih pa so poslali v vesolje ...
Življenje je polno protislovij, kjer se mešata znanost, iskanje neznanega, odkrivanje vesolja in hkrati človeška surovost, vojne, intrige, ki pa jih človek, kot vse kaže, nikoli ne bo čisto presegel. Nismo vladarji svojih čustev, nagonov, čeprav se včasih temu zdi tako. Kolektivno nezavedno deluje v vseh nas, mimo lastne narave se ne da - pa kljub vsemu novim generacijam, poleg težav in starih zamer, zapuščamo ogromno znanja, tehnologij, globoko pot v iskanju znanstvene resnice, v iskanju samega sebe. K temu je vsekakor veliko prispeval tudi Koroljov s prvim satelitom Sputnikom (Sopotnikom) iz leta 1957.

Konstruktor raket Wernher von Braun.

---

Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.