Nov prekrasen observatorij frankfurtskega astronomskega društva slikan med prihodom kometa Hale-Bopp.
Skoraj vsako leto objavimo v reviji Spika naše posnetke, povzetke raziskovalnih nalog, meritve in ralične članke. Enako velja za revijo Fizika v šoli. Oglejte si stran z nekaterimi našimi prispevki.
Ob šolskih obveznostih in zavzetem astronomskem delu ostane aktivnim članom zelo malo časa za stike z drugimi astronomskimi društvi in krožki. Problem je tudi dvoizmenski pouk. Kljub pomanjkanju časa se najbolj marljivi člani krožka zelo radi udeležujejo predavanj, ki jih organizirata astronomski društvi UAD in Javornik, občasno tudi univerza. Z društvom UAD smo celo pogodbeno vezani na sodelovanje, vendar je zaradi pomanjkanja časa sodelovanje šibko.Na Mladinskem astronomskem taboru MART 1994, Ivančna Gorica, 8.-17. Julij, je bil mentor Zorko Vičar, posodili smo tudi del naše opreme (PC in teleskop LX200, 10",f/10).
Zmeraj se kdo od članov udeleži srečanj na Javorniku in na Dobraču v Avstriji. Na šoli občasno gostimo različne skupine in učence iz drugih šol. Učencem predstavimo krožek, opremo, rezultate, in če je noč jasna, tudi opazujemo in fotografiramo.
Občasno se člani krožka udeležijo šolskih ekskurzij v Munchen, kjer obiščemo planetarij in astronomski del tehničnega muzeja.
Marca (24., 25., 26. marec), leta 1995 smo s pomočjo profesorice Ane Merljak organizirali strokovno ekskurzijo v Frankfurt. V Frankfurt nas je povabil Jože Plohl, ki je bil tudi sam član krožka Pavla Kunaverja. Jože je zelo aktiven član zvezdarne v Frankfurtu in je navdušil za astronomijo tudi mnoge naše zdomce. Poleg zvezdarne smo si ogledali tudi privatni observatorij na Heppenheim-u blizu Mannheim-a. Bili smo presenečeni nad opremo, ki je ne zmore cela Slovenija.
Nov prekrasen observatorij frankfurtskega astronomskega društva slikan
med prihodom kometa Hale-Bopp.
Jože in njegovi sodelavci so nas enkratno sprejeli, hvala. Na takih srečanjih lažje oceniš lastno delo. Spoznali smo, da kar dobro delamo. Problem sta oprema in volja, nebo pa je tako in tako isto. Na sliki 1 so udeleženci ekskurzije v Frankfurt. Zadnji z leve je naš gostitelj Jože Plohl.
Slika 1. Udeleženci ekskurzije v Frankfurt. Zadnji z leve je naš gostitelj Jože Plohl.
Oglej si tudi zvezdarno Volkssternwarte Frankfurt.
Projekt se imenuje Astronomy On-Line, krajše AOL, s pripisom: The world's biggest astronomy event on the World-Wide-Web. Projekt so organizirale institucije evropske skupnosti, kjer je glavno breme nosilo združenje z imenom The European Association for Astronomy Education. Začel se je spomladi 1996 in se vsaj za nekaj časa končal s tako imenovanim vročim tednom, 22. novembra 1996, ko je potekal tudi projekt The European Week for Scientific and Technological Culture 1996. V projekt AOL je bilo sprejetih okrog 5000 udeležencev, 720 skupin iz 39 držav z vseh celin. Jedro so tvorile evropske države. Naša skupina si je nadela ime Svetloba (Light). Projekt je bil in je še zmeraj namenjen mladim astronomom starosti od 12 do 18 let. Pogoj za sodelovanje določene astronomske skupine je bil dostop skupine do Interneta in seveda prijava na projekt preko Interneta. Kot se je izkazalo, je bil v mnogih primerih samo en in še to omejen dostop do računalnika, ki je povezan v Internet, eden glavnih problemov. Na kratko, AOL je (bil) poskus, da se mladi astronomi iz Evrope in iz ostalega sveta povežejo med sabo in s profesionalnimi astronomi, tako da preko računalniškega omrežja pošiljajo drug drugemu svoje ideje, rezultate dela in komentarje. Več informacij in naših izkušenj boste našli na strani
Zdaj že tradicionalni, tretji po vrsti, mednarodni Messier-jev maraton v organizaciji Astronomskega društva Višnjan , Hrvaška, se je odvijal v noči s 4. na 5. april 1997 na hribu Rušnjak v Istri. Rušnjak se je izkazal kot izjemno primerno in lahko dostopno astronomsko opazovališče, leži na nadmorski višini 300 m in je od morja oddaljen 17 km. Maratona sva se zelo uspešno udeležila tudi mentor Zorko Vičar in 15-letni mladenič, član astronomskega krožka, Gregor Vertačnik iz Vodic. Gregor je na maratonu dosegel ... Katero mesto je dosegel pa si preberite na strani
Sodelovanje z univerzo za tretje
življenjsko obdobje v letu 2006/07
Spodaj je predstavitev iz preteklih let.
Univerza za tretje življenjsko obdobje nas je zaprosila, če bi bili
pripravljeni sodelovati z njimi. Z veseljem smo se dogovorili, da bomo
prevzeli praktični del, to pomeni, astronomska opazovanja, astrofotografijo...
Teoretični del univerze vodi Andrej Guštin. Dobivamo se vsako drugo sredo ob 18.
uri na Gimnaziji Šentvid-Ljubljana. Učimo se: osnov optike, astrofotografije,
branja zvezdnih kart, uporabe računalnika v astronomiji..., ko je noč jasna
pa opazujemo in se ukvarjamo s preprosto astrofotografijo. Rezultate-diapozitive si
člani razdelijo med sabo. Dve sliki sta predstavljeni na tej strani, več slik in
ostalih zanimivosti pa si oglejte na strani
Na sliki 2 so najbolj vztrajni člani, ki se tudi hudega mraza ne ustrašijo. Svetla pika desno nad udeleženci je planet Venera. Slika 3 je eden izmed rezultatov našega dela, to je posnetek Lune z okularno projekcijo. Na posnetku se lepo vidi Zaliv mavric.
Slika 2. Na sliki so najbolj vztrajni člani Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki se tudi hudega mraza ne ustrašijo. Svetla pika desno nad udeleženci je planet Venera.
Slika 3. Posnetek Lune s pomočjo okularne projekcije. Na posnetku se lepo vidi Zaliv mavric. Posneli člani Univerze za tretje življenjsko obdobje 1. februarja 1996 na diafilm Kodak Elite 100, čas: 0,25 s.
Člani kluba so nas opazili na Internetu in nas prosili, če tudi njihovo Internet stran
vnesemo v naš seznam slovenskih astronomskih društev, klubov in krožkov. To smo z
veseljem storili, hkrati pa smo se domenili za obisk kluba na Rimski 13. Obisk
smo izvedli 1. marca 1999. Delo in rezultate kluba nam je predstavil predsednik
kluba Vojko Kogej. Klub je v raketnem modelarstvu dosegel že kar neverjetne rezultate.
Težko bi predstavili vsa odličja, ki so jih osvojili člani. Poleg številnih naslovov
državnih prvakov v mladinski in članski konkurenci, tako posamezno kot ekipno, se
lahko pohvalijo tudi z medaljami osvojenimi na evropskih in svetovnih prvenstvih ter
svetovnih letalskih igrah. Doslej so osvojili kar šest naslovov svetovnih prvakov. V različnih
tekmovalnih panogah so postavili vrsto državnih rekordov in neuradni svetovni rekord. Jedro
državne reprezentance v raketnem modelarstvu sestavljajo prav člani ARK Komarov. Tudi v
neformalnem pogovoru s člani kluba smo izvedeli marsikaj novega in dobili vpogled v ozadje
astronavtike, ki je precej bolj kruto kot nam razne polete, izstrelitve raket in ostale dosežke velesil
kaže baročni multimedijski propagandni stroj. Obisk je bil zelo poučen, hkrati pa smo dobili občutek,
da je v Sloveniji kar nekaj perspektivnih astronomskih skupin, ki pa ne vedo druga za drugo. To pa
ni zmeraj v prid astronomije.
9) Srečanja astronomskih društev Alpe Adria 2000 na Črnem Vrhu
V lepem poletnem vremenu smo se astronomi iz regij Alpe Jadran zbrali
v nedeljo 4.6. 2000 v Osnovni Šoli na Črnem Vrhu nad Idrijo, da izmenjamo
svoje izkušnje. Zbralo se nas je okoli 70 astronomov iz Italije, Hrvaške
in Slovenije.
Srečanja astronomskih društev Alpe Adria ima desetletno zgodovino in
letos so ga člani astronomskega društva Javornik prvič organizirali
v Sloveniji. Število udeležencev tega srečanja ljubiteljev astronomije
pa vsako leto raste.
Srečanje je trajalo ves dan, pričelo pa se je z uradno otvoritvijo
sponzorjev. Nadaljevalo se je s predavanji predstavnikov 12
astronomskih društev in profesionalnih astronomov iz AO Črni Vrh.
Po predavanjih smo si ogledali še observatorij Hermana Mikuža v Črnem
Vrhu nad Idrijo. Formalno smo srečanje zaključili na večerji v gostišču
Metka v Črnem Vrhu, najbolj vztrajni pa so si lahko ogledali še
društveni observatorij na Javorniku.
Skupinska slika pred OŠ Črni Vrh.
Srečanja astronomskih društev Alpe Adria 2000 na Črnem Vrhu.
10) Obiskal nas je Dušan Petrač
V četrtek, 5.10.2000 ob 18:15 nam je na Gimnaziji
Šentvid, na povabilo prof. Manice Perdan-Ocepek, predaval Dušan Petrač.
Za zahvalo je prejel raziskovalno nalogo Gregorja Vertačnika
(Sončeva aktivnost),
hkrati pa sta mu Gregor Šekoranja in Gregor Goslar predstavila nalogo
Jupiter in Saturn - CCD animacije vrtenja in relativno premikanje na nebu.
Po odličnem predavanju o lastnem delu in o
izzivih današnje in bodoče astronomije,
smo Dušana Petrača povabili na ogled šolskega
observatorija, kjer je stekel spontan klepet. Šiška Mitja mu je na koncu
podaril svoje zadnje posneteke (M27, M57, M13, Severna Amerika, Jupiter ...,
slike so bile objavljene v Spikini galeriji, junij 2001).
Predstavitev Dušana Petrača (vzeto iz Interneta )
Dusan Petrac (USA,
Jet Propulsion Laboratory, Pasadena) works on
low temperature physics in the NASA research programs.
Opis iz revije Spika (september 1999).
dr. Dušana Petrača
je zaposlen v
Jet Propulsion Laboratoryju. JPL enota California
Institute of Technology - je glavno raziskovalno in
razvojno središče Nase.
Ukvarja se z raziskovanjem Osončja, opazovanjem Zemlje,
astrofizikalnimi raziskavami in tehnološkim razvojem.
11) Član a. krožka Mitja Šiška je sodeloval v Sobotni raglji
Oddaja Radia Slovenija, Sobotna raglja (17. marec 2001),
je bila posvečena astronomiji. Mitja je predstavil svojo raziskovalno nalogo
o novah in supernovah (za nalogo Nove in supernove iz
šolskega observatorija je prejel zlato priznanje na 35. srečanju
mladih raziskovalcev, Maribor 19. maj 2001, Pedagoška
fakulteta, Koroška cesta 160, organizacija ZOTKS).
V oddaji je sodeloval tudi Vojko Kogej in
eden izmed ekipe Dragana Živadinova (Noordung Cosmokinetic Cabinet).
Mitja med opazovanji.
12) SEMINAR 11. maj 2001 (za učitelje o. šol., izbirni predmet: astronomija), v sodelovanju s FMF
Našo HTML stran (Megličasti objekti, kaj in kako
opazujemo z binokularjem)
je mentor Zorko Vičar uporabil na seminarju
(11. maj 2001 za učitelje o. šol., izbirni predmet: astronomija),
v sodelovanju s FMF (predavalnica
F3, Jadranska 19, Ljubljana).
Komentarji so zaželjeni.
13) OBISKALI RAZSTAVO VUČEDOLSKI ORION (3.12.2002)
Pred vučedolskim koledarjem so od leve proti desni:
Petra Juvan, Irena Pretnar, Nina Pogačnik, Kristina Meršak, Klemen Blokar,
Dejan Kolarič, Peter Mihor. Foto: Zorko Vičar.
NA KRATKO O RAZSTAVI VUČEDOLSKI ORION
Gre za gostovanje hrvaškega Arheološkega muzeja iz Zagreba, kjer je bila ta atraktivna razstava postavljena v l. 2001. V kratkem gre za predstavitev tistih kultnih in astronomskih vidikov te pomembne civilizacije iz 3. tisočletja pr. n.št., ki so bili doslej tako v arheoloških raziskavah, še bolj pa v drugih disciplinah zelo zapostavljeni.
Vučedolska kultura je specifičen fenomen pozne bakrene dobe (pokriva čas nekako med 3000 in 2400 pr.n.št.) na prostoru med hrvaškim Podonavjem, Bosno, osrednjo Slovenijo, a v času največje razširitve vključuje tudi celotno Panonijo in prostor vse do osrednje Češke. Vučedolska kultura je prepoznavna predvsem po izredno umetelno izdelanih, črno glajenih in z globokimi vrezi, ki so pogosto zapolnjeni z belo pasto, okrašenih keramičnih posodah, pa tudi po močni metalurški dejavnosti (s področja vučedolske kulture so znane npr. številne sekire raznih tipov).
Prof. dr. Aleksandar Durman, avtor zagrebške razstave, je prav pri posodju z bogatim okrasjem prvi ugotovil, da kompleksni okrasni motivi niso sami sebi namen, temveč da predstavljajo pomenljive označbe, ki ponazarjajo sonce, luno, planete ter izbrana ozvezdja, kakor tudi njihova medsebojna prostorska razmerja. S pomočjo te identifikacije je prof. Durman lahko na določenih posodah prepoznal določene kombinacije nebesnih teles, ki presenetljivo ustrezajo motivom mitologije grškega in nasploh indoevropskega sveta. V nekaterih grobnih kontekstih (npr. v množični grobnici z osmimi skeletnimi pokopi iz Vučedola) ter v spremljajočih pridatkih je prepoznal srhljive zgodbe, ki so očitno povezane z izjemnimi astronomskimi dogodki in nenavadnimi odzivi vučedolske skupnosti nanje (žrtvovanja). Nadalje na nekaterih posodah zaporedje astronomskih znakov po Durmanu označujejo zaporedje časovnih intervaloh v okviru koledarskega leta, kar je pravzaprav ponazoritev koledarskih dogodkov.
Vse te značilnosti nam v popolnoma novi luči osvetljujejo astronomskega vedenje prebivalcev južnega dela srednje Evrope v 3. tisočletju pred n.št., torej v času, sočasnem z najstarejšimi civilizacijami na Bližnjem Vzhodu.
Zaradi navedenega, kakor tudi ob tem, da razpolagamo z gradivom vučedolske kulture tudi v Sloveniji (gre za bogate keramične najdbe iz koliščarskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju, katerih izbor bo prav tako razstavljen), smo se v muzeju odločili za predstavitev te atraktivne teme tudi slovenski javnosti.
Vučedolska predstava o svetu
V začetku 3. tisočletja pr.Kr. so desno obalo Donave na vzhodnem Hrvaškem poselili pripadniki vučedolske kulture. Ta dominantni kulturni pojav je v letih od 2900 do 2400 pr.Kr. močno vplival na sočasne kulture, zapustil pa je tudi opazne sledove v sodobni evropski dediščini. Vučedolska kultura je bila sočasna sumerskemu obdobju v Mezopotamiji, staremu kraljestvu v Egiptu (iz obdobja piramid) in zgodnji Troji (I in II). Svoj visoki standard je v začetku ustvarjala z gospodarstvom, povezanim z živinorejo, v kasnejši fazi pa z rudarstvom in metalurgijo bakra, ki je temeljila na novem revolucionarnem tehnološkem procesu - serijskem vlivanju. Posledica potrebe po bakru je bila ekspanzija vučedolske kulture iz matične Slavonije v širši prostor srednje in jugovzhodne Evrope. S to razstavo skušamo prikazati vučedolsko dojemanje sveta, kakršno se izkazuje na njihovi keramiki, predvsem na terinah in na t.i. kadilnicah. Njihov pomen je bolj ritualen oz. obreden kot pa praktičen. Na posodju je mogoče razbrati različne prikaze obzorja nad Vodami, na katerih plava Zemlja, dnevno rojstvo Zore in Sonca, tudi pomladi, s katero se je začelo novo leto, in prikaze štirih letnih časov z znaki ozvezdij na nočnem nebu: Oriona, Laboda, Kasiopeje, Pegaza z Ribama, Dvojčkov in Plejad (Gostosevcev). Na zgornjem delu velikih vučedolskih terin se razteza pas s prikazom neba. V poljih na tem predelu je najpogosteje prikazano določeno ozvezdje. Orion je del zgodbe v večini kombinacij, pojavljajo pa se tudi Gostosevci, Kasiopeja in nekateri od planetarnih znakov. Terine s takim slikovnim sporočilom prikazujejo individualno zgodbo o usodi pokojnika, ob katerem so praviloma odkrite. Kakorkoli to neradi priznamo, je okras na njih v ozki zvezi s situacijo v grobovih, v katerih se običajno nahajajo in v katere je vključena tudi človeška žrtev. Tako se je nebeška drama izenačevala s človekovo usodo.
Vučedolski Orion in najstarejši evropski koledar
Na loncu iz vučedolske plasti v Vinkovcih je naslikan najstarejši celoviti evropski koledar z relevantnimi ozvezdji v štirih letnih časih, ki ga datiramo v čas pribl. 2600 pr.Kr. Koledar je istočasen sumerskemu in egipčanskemu, a ni njuna kopija, saj je vzpostavljen na mnogo severnejšem 45. vzporedniku. Podnebje na tej geografski širini določa štiri letne čase. Te je možno najbolje ugotavljati po položajih in odnosih med nekaterimi znaki, ki nedvomno obeležujejo ozvezdja, značilna za posamezni del leta. Ob primerjavi s sumersko-babilonskim, egipčanskim, kitajskim in drugimi koledarji je mogoče natančno določiti ozvezdja, medtem ko prikazujejo pasovi, na katere so razdeljene nekatere posode, večje letne celote. Prikazana so ozvezdja, ki obeležujejo določene letne čase v trenutku somraka kot prvi orientirji večernega dela neba (Orion, Ribi in Dvojčka, Pegaz, Gostosevci, Kasiopeja, Labod). Zelo pogosta simbolika Sonca brez kakršnekoli upodobitve Meseca dokazuje popolno izrinjenje lunarne simbolike, kar je indoevropska značilnost. Vučedolsko novo leto se je začenjalo s spomladanskim enakonočjem, ko je Sonce simbolično premagalo najvažnejše zimsko ozvezdje Oriona. Natančneje, ta večer se je Orionov pas za kratek čas še zadnjič pojavil na nočnem nebu in nato za več mesecev izginil. Ta naključna okoliščina, ki danes zaradi precesije ne velja več, ki pa so jo Vučedolci v svojem času opazili, jim je pomagala določiti prvi dan v letu, in tudi uskladiti (nam neznano) število dni njihovega koledarskega leta z dejanskim številom dni letnega obhoda Zemlje okoli Sonca.
Na prvem, zgornjem pasu, ki je razmeroma močno poškodovan, se lahko jasno prepoznajo kvadrati v naslednjem zaporedju: 1. Prazen kvadrat, Sonce, prazen, Orion, prazen, Sonce, prazen, ostalo je odlomljeno... Glede na omenjene terine, pri katerih je na obzorju Sonce ali Orion, pas nedvomno prikazuje pomlad. To je edini pas, na katerem se pojavlja Sonce. Prikaz poudarja odnos med Orionom, značilnim ozvezdjem zimskega neba, in Soncem, ki dominira v naslednjem delu leta. Orion dominira na zimskem nebu od prvega mraka do poznih večernih ur. Zaradi svojega južnega položaja se z vsakim dnem proti koncu zime zadržuje na nebu vse krajši čas. Najprej izgineta veliki južni zvezdi, nato istega dne pas treh zvezd (Koscev), na koncu pa za več mesecev zaidejo še zadnja obeležja tega močnega ozvezdja. Za vučedolsko skupnost je bilo pomenljivo prav dejstvo, da je Orionov pas potonil za obzorjem na dan spomladanskega enakonočja in s tem obeležil konec zime, njeno smrt. Tako je bilo mogoče v zgodnejših obdobjih zelo natančno izvesti letno korekcijo koledarja. Danes se zaradi t.i. precesije Orion zadržuje na večernem nebu še globoko v pomlad. Izgleda, da je ta pas prej prikaz zmagoslavja Sonca (svetlobe in toplote) nad temó in hladom Orionovega dela leta kot pa oznaka same pomladi.
V drugem, nižjem pasu je prikazano poletje, ki ima le dve dominantni ozvezdji. 2. Prazen kvadrat, Plejade, prazen, Labod, prazen, Kasiopeja, prazen, Plejade ... Posebej je zanimivo ozvezdje Kasiopeje v obliki črke W, ki v tistem času ni bila cirkumpolarno ozvezdje, ob poletnem solsticiju pa je vzhajala sočasno z zahodom Sonca ob 20. uri. Labod (v obliki Andrejevega križa) je visoko nad vzhodnim obzorjem. Tretji znak z več koncentričnimi krogi, ki pa nimajo žarkov kot Sonce, je prikazan popolnoma enako kot planet Mars na veliki terini iz groba 3, izkopanega leta 1985. Tu ne označuje tega planeta, temveč Plejade (Gostosevce). ©est majhnih zvezd Plejad je tu zamenjanih z znakom za Mars, ker jih je težko vse vrisati v tako majhen prostor. Najverjetneje je planet Mars tako kot v Babilonski astronomiji njihov planetarni zastopnik. Plejade so vzhajale ob 1. uri po polnoči. Kadar pa vzidejo hčere Atlantove, svetle Plejade, žetve bogate je čas; ko zaidejo, čas je oranja, poudarja Heziod v svojih Delih in dnevih (383-384). Tudi v današnjem zenitu poletnega nočnega neba se nahajata Labod in Kasiopeja.
Jesen je prikazana v tretjem pasu. 3. Plejade, prazen kvadrat, Dvojčka, prazen, Plejade, prazen, Pegaz in Ribi, prazen, Plejade ... Okrog leta 3000 pr.Kr. so Plejade na prvi jesenski dan vzhajale ob 19. uri, ozvezdje Dvojčka pa okoli 20. ure in 30 minut. Veliko ozvezdje, ki ga danes ločujemo v dve - Ribi in Pegaz, je na vučedolskem posodju najpogosteje prikazano kot dva diagonalno prekrita kvadrata, čeprav obstaja še nekaj likovnih variant. V zgodnjem sumerskem Zodiaku z 18 znamenji iz časa okrog l. 1000 pr.Kr. sta ti dve znamenji ločeni, vendar so ju v 6. st. pr.Kr. z zmanjšanjem števila znamenj na 12 združili v eno, a so že v 4. st. pr.Kr. iz te kombinacije izločili veliki Pegazov pravokotnik in je tako ostal le kot, ki ga tvorita Ribi. To znamenje je bilo mogoče določiti tudi glede na primerjave iz Sumerja, zodiaka iz Dendere (Egipt), sodobnega zodiakalnega znaka za Ribi iz področja Sumatre itd. Njegove tri variante izhajajo iz kombinacije kota, ki ga tvorita Ribi in pravokotnik Pegaza. Najpogostejše je kot kombinacija dveh kvadratov, ki se prekrivata pod kotom 45 stopinj, oz. kot pravokotnik ali romb, izpolnjen s šahovnico z devetimi ali več kvadratki.
Posebno zanimivo je zimsko nebo v najnižjem pasu, ne le zaradi dejstva, ker je posoda v tem delu z 12 kvadrati popolnoma ohranjena, temveč še bolj zaradi celovitega prikaza zimskega neba. 4. Prazen kvadrat, Kasiopeja, prazen, Pegaz / Ribi, prazen, Orion, prazen, Plejade, prazen, Pegaz / Ribi, prazen, Dvojčka. Kasiopeja je pozimi vidna navpično glede na njeno poletno lego. Splošno je poznana kot nebesni W, ko je pod Severnim polom, in kot nebesni M, ko je nad njim. Pegaz / Ribi je 21. decembra l. 3000 pr.Kr. zahajal že ob 21. uri. Orion je dominantno ozvezdje zimskega neba in praktično njegov simbol. Tudi Dvojčka s svojima sijajnima zvezdama krasita nebesni obok, zvezdna skupina Gostosevcev - Plejad (tu so spet prikazane s simbolom Marsa) pa je bila prav nad glavami vučedolskih opazovalcev. Gostosevci so prikazani v treh pasovih (poletje, jesen, zima), izpuščeni pa so spomladi, ker zahajajo za obzorje nekaj dni pred Orionovim pasom.
V zaključku lahko še enkrat ugotovimo, da ta koledar določajo štirje letni časi in 12 polj (tednov?) v najnižjem pasu. Mogoče so bile nekje na odlomljenem mestu predpostavljenega držaja tudi dodatne označbe, s katerimi se je dodajalo določeno število dni ali tednov, vendar lahko o tem samo ugibamo.
Vučedolci na Ljubljanskem barju
Med letoma 2800 in 2400 pr.Kr. je bila na Ljubljanskem barju severno od Iga poseljena vrsta koliščarskih naselbin, ki jih po izkopavalcu D. Dežmanu (izkopaval je v letih 1875-1877) imenujemo tudi Dežmanova koliošča. Njihovi prebivalci so bili glede na odkrite keramične najdbe v tesni zvezi z vučedolsko kulturo. Med posodjem prevladujejo lonci in vrči, med okrasnimi motivi pa so najpogostejši tisti s sončno in vodno simboliko. Sonca so na posodju iz Dežmanovih kolišč pogosto prikazana z vpisanimi križi, ki ponazarjajo njegov dinamični, življenje podeljujoči vidik. Razlog za sorodnost v keramičnih oblikah in okrasju morda lahko iščemo v ekspanziji Vučedolcev proti predalpskemu prostoru ob njihovem iskanju ležišč bakrove rude. Verjetno je, da so se barjanski Vučedolci okoriščali z lokalnimi rudišči bakra (taka so geološko potrjena pri Litiji, Blagovici, in pri ©ebreljah v zgornjem porečju Sore), saj je na Dežmanovih koliščih s kalupi za sekire in številnimi bakrenimi predmeti (sekira, lamelna bodala, šila) izpričana močna metalurška proizvodnja. Med gradivom iz Dežmanovih kolišč pri Igu je zaradi svoje kultne funkcije, še bolj pa zaradi oblike Orionove klepsidre, najatraktivnejši keramični antropomorfni idol. V dosedanjih raziskavah je bil običajno razlagan kot žensko božanstvo, glede na podobnost z motiviko iz matičnega prostora vučedolske kulture pa je verjetneje, da upodablja ozvezdje Oriona. Očitno je, da so bile kultne in religiozne predstave prebivalcev Vučedola in barjanskih kolišč v prvi polovici in sredini 3. tisočletja pr.Kr. zelo podobne, če ne identične. (povzeto po muzejskem dopisu - Prirodoslovni muzej, Ljubljana)
ZORKO Vičar
Do sedaj je to stran obiskalo
ljudi.
Nazaj na domačo stran.