!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Oglejte si galerijo posnetkov popolnega Sončevega mrka 11. 8. 1999.
Kolobarjast mrk 10. maja 1994. Sonce je kmalu po začetku mrka zašlo.
Zaradi precej oblačnega vremena, je to eden izmed redkih posnetkov mrka v
Sloveniji. Še uro pred mrkom je v Šentvidu deževalo, a ker astronomi le
redko obupamo, smo doživeli in posneli ta veličasten dogodek. Mrk je ob
asistenci krožkarjev posnel Zorko Vičar v primarnem fokusu teleskopa
tipa Newton, D=14,5 cm, f/8,3, na diafilm Agfa 100 ASA. Čas osvetlitve:
1/500 s, kraj: terasa gimnazije. Teleskop je zelo preprost in nima
nobenih nastavkov za pritrditev fotoaparata, zato smo slikali kar
iz roke.
Projekcija začetka kolobarjastega mrka na dlan, posneto 10.maja 1994.
Dlan, na kateri se odvija projekcija mrka, je posodil dijak Žiga Budja.
Sončni mrk posnet s teleobjektivom goriščne razdalje 200 mm na
diafilm Agfa 100 ASA. Čas osvetlitve:1/250 s. Na posnetku se lepo vidi
zakriti del Sonca. Posnetek je 10. maja 1994 naredil Zorko Vičar na
terasi gimnazije. Hribi na sliki so POLHOGRAJSKI DOLOMITI.
Sončni mrk posnet z okularno projekcijo efektivne goriščne
razdalje 15m. Čas osvetlitve:1/250 s; č. b. film 400 ASA.
Na posnetku se lepo vidijo podrobnosti Luninega površja.
Posnetek je 12. oktobra 1996 naredil Damjan Šterk s teleskopom
MEADE LX200 na terasi Gimnazije Šentvid.
Poskus animacije sončnega mrka, posneto v Logatcu, teleobjektiv 200mm.
Avtor: Zorko Vičar, 12.10. 1996. Ločljivost je zelo slaba, animacija se
bo izvršila ob
kliku na sliko.
Pot popolnega mrka,
ki bo 11. avgusta 1999 oplazil tudi severovzhodni del Slovenije.
Dobimo se torej po 10. uri v Prlekiji ali v Prekmurju. Naslednji
popolni Sončni mrk (3. septembra 2081) bodo iz naših krajev
najverjetneje opazovali le naši vnuki.
Več o poteku mrka
boste našli, če kliknete na besedo
NASA.
Od tukaj je tudi sneta karta poteka.
Sončne pege,
levo od sredine, posnete v primarnem fokusu teleskopa
MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10, na barvni diafilm Agfa 100 ASA.
Uporabljen je bil Sončni filter, čas osvetlitve: 1/30 s .
Posnel Gašper Šušteršič novembra 1994, kraj: Šentvid-Ljubljana.
Sončni spekter sta z lastnim spektrografom posnela Jure
Cedilnik in Damjan Šterk. Sončni spekter je odlično uspel,
saj sta v njem s pomočjo diaprojektorja naštela več kot 60
absorbcijskih črt, iz črt sta določila mnoge elemente. Brez
težav zaznamo vodikove, natrijeve, kalijeve, magnezijeve,
železove, ... črte. Spekter sta posnela na diafilm Agfa 100 ASA..
Več o spektru boš izvedel(a), če klikneš
Sončni
zahod za Triglavom ob poletnem solsticiju. Kdo bi lahko iskal
kak globji razlog za tako lego Šentvida? Nenazadnje so prav kovači
iz Šentvida naredili znameniti Aljažev stolp na vrhu Triglava.
Tudi naš nov teleskop je dovolj zmogljiv, da lahko iz observatorija
vidimo Aljažev stolp na Triglavu. Posnetek je, iz observatorija,
22. junija 1995 naredil Zorko Vičar (g. razdalja objektiva: 50 mm).
Sončni
zahod za Triglavom ob poletnem solsticiju. Vsi podatki so enaki
kot pri prejšnjem posnetku, le da je bil sedaj uporabljen
teleobjektiv g. razdalje 200 mm.
Sončni
zahod za Šentviškim hribom. Posneto skozi Sončni filter v
primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10,
na barvni diafilm Agfa 100 ASA. Posnel Gašper Šušteršič.
Posamezne faze oktobrskega delnega Sončevega mrka (12.10. 1996)
sta posnela Gašper Šušteršič in Klemen Žagar, člana astronomskega krožka
Gimnazije Šentvid. Prvi posnetek je nastal ob 16. uri in 50 minut,
kmalu po največji stopnji mrka. Film: Agfa RSX 50; objektiv: 75 mm;
filter: varilsko steklo. Posnetek je bil objavljen kot naslovnica
astronomske revije Spika na kar so krožek in avtorja posebej ponosni.
Sončne pege, posnete v primarnem fokusu teleskopa Newton D=11 cm, f/6,
na barvni film 1000 ISO. Uporabljen je bil Sončni filter, čas osvetlitve:
1/120 s . Posnel Gregor Vertačnik februarja 1998, kraj: Vodice na
Gorenjskem.
Sončev halo, posnet na srečanju društev Alpe-Adria (prvič v Sloveniji),
4.6. 2000, Osnovna Šola na Črnem Vrhu nad Idrijo. Pojav je posledica loma
svetlobe na ledenih kristalčkih (drobne prizme v atmosferi).
Foto Zorko Vičar.
Zahod Sonca za Polhograjskimi Dolomiti, maj 2001. Posneto skozi sončni filter v
primarnem fokusu teleskopa MEADE LX200, D=25,4 cm, f/10,
na barvni diafilm Kodak 100 ISO. Rob Sonca je zaradi turbolence zelo nazobčan.
Posneli: Dejan Kolarič, Peter Mihor, Zorko Vičar, Matija Kastelic.
Animiral Peter Mihor.
Prehod Merkurja čez Sonce 7.5.2003, posnetki As. krožka Gi. Šentvid.
SLEDI SONČEV MRK 31. maj 2003
Galerija prečudovitega dogajanja na jutranjem nebu.
Mrk je bil kolobarjast, saj je bila Luna takrat precej oddaljena od Zemlje in ni
prekrila celotnega Sonca. Glej spodaj razliko v velikosti Lune med apogejem in
perigejem, res presenetljivo.
Največja oddaljenost od Zemlje (apogej) - 406697 km, srednja -
384400 km, najmanjša (perigej) - 356410 km Obhodni čas 27,321661 ... dni.
Prečudoviti posnetki Gregorja Vertačnika iz Šmarne gore.
-------------------------------------------------------------------
Sledijo nekateri posnetki iz terase Gimnazije Šentvid-Ljubljana (nekateri smo preživeli celo noč
na terasi, v observatoriju).
Posnetek skozi teleskop MEADE LX200, 10", f/6,3.
Spodaj so posnetki narejeni s teleobjektivom 100 mm.
Sledita dve gasilski.
Pojdi z miško na sliko (kaj opaziš?),
klikni na sliko (kaj opaziš?), pojdi ven iz slike (kaj opaziš?).
Z digitalcem ujeli zahod Sonca skozi teleskop SC 10", f/6.3, 25. maj 2004.
Posnela Klemen Blokar in Zorko Vičar.
Z digitalcem ujeli triglav skozi iskalo teleskopa, 25. maj 2004, še
slab mesec in Sonce zaide za Triglavom.
| Luna.. |
|
Opazovanja, fotografiranje, mrk ... (seminar 1999)
| Sonce |
|
Sončev mrk 21. 6. 2001 (povezave na stran: http://www.nosun.org/).
 |
Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida. Šlučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? 20. junij 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min), film Kodak gold 200 ISO. Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor, (CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika), terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.
Do sedaj je to stran obiskalo
Nazaj na domačo stran.