Popolni Sončev mrk - 8. apr. 2024 - ZDA, Texas, Bogata
- misija nemogoče (I)

Uvodna vaja in misli

Začnimo kar z izjemno zanimivo vajo, primerjavo 4 mrkov (dva iz naše druščine sta doživela vse spodaj naštete popolne Sončeve mrke). Primerjava nas bo pripeljala kar do vedenja Babiloncev izpred skoraj 2800 let, torej do periode ponovitve mrkov saros – in koliko traja ta cikel ponovitve mrkov in kje se ponovijo?
Popolni Sončevi mrki - primerjava:

* - 11.8.1999 (Slovenija – Goričko ali Madžarska, 2 min)
** - 29. 3. 2006 (Turčija, 4 min)
* - 21. 8. 2017 (ZDA - Wyoming, Casper, 2 min)
** - 8. 4. 2024 (ZDA - Texas, Bogata, 4 min)

Ali imajo (časovno) kaj skupnega?
Poglejmo časovno razliko v letih in dnevih parov mrkov, ki trajajo približno enako časa (uporabil sem kar PSQL funkcijo):

2017-08-21 - 1999-08-11 = select age('2017-08-21', '1999-08-11') as date_diff = 18 years 10 days

2024-04-08 - 2006-03-29 = select age('2024-04-08' , '2006-03-29') as date_diff = 18 years 10 days

To je 6585 dni, v resnici je saros dolg 6585.321 dni – to je cca 8 ur več od 6585 dni in se torej ponovi 120 ° zahodno (recimo po vrsti: Evropa, ZDA, severna Azija in spet Evropa, v dobrih 54 = 3*18 letih se nam spet ponovi mrk iz mladosti). Glede števila dodatnih dni 10, 11 ali 12 nad 18 let, odloča število prestopnih let v periodi saros. Tako nas spremljanje pojavljanja mrkov lahko pripelje do pomembnih zakonitosti – do periode ponovitev (letošnji mrk 2024 pripada sarosu 139, mrk 2017 pa sarosu 145). Trenutno je aktivnih nekaj 10 ciklov, v katerih je število ponovitev mrkov približno tako, kot je dolžina našega življenja v letih.

Letos nam je uspela misija nemogoče

Tokrat ni veljalo, važna je pot in ne cilj. Bili smo cel čas zelo utrujeni in le čudeži ciljev so nas držali pokonci, in kot radi ponavljamo - preko trnja do zvezd. Na koncu potovanja sem bil vesel, da noben ni zbolel, se poškodoval (čestitke vsem, posebej pa sopotnikom rojenim med leti 1935 - 1950 ) in da nam je vendar uspela misija nemogoče.

Mrki povezujejo preteklost, sedanjost in bodočnost človeštva, njegovo ustvarjalnost. A ne samo to. Sonce in Luna sta s svojim plesom prispevala in še prispevata, neverjetno veliko v zakladnico razumevanja vesolja, k merjenju razdalj v Osončju, k zapisu nebesne mehanike, k potrditvi posebne in splošne teorije relativnosti, med S. mrkom smo odkrili helij in tudi k razumevanju meteorologije, k poletom v vesolje, njun ples določa naš koledar, ritem življenja ter seveda, kar je najvažnejše, k razumevanju položaja človeka in nastanka življenja na Zemlji in v vesolju. Tudi tokrat - ko smo se po sedmih letih spet podili za Sončevim mrkom po ZDA, letos v "zloglasnem" Texasu, v obupnem vremenu, a nam je uspelo - smo se ogromno naučili in prišli domov z več prijatelji in seveda bogatejši, čeprav z manj denarja v žepu.
Če smo natančnejši, so mrki v resnici posledica plesa vsaj treh teles, Zemlje, Lune in Sonca - kot poje Lovšin: "... mi trije smo najboljši par ...".
Ko smo že omenili helij, povejmo še, da je helij tudi glavni produkt zlivanja (fuzije) ioniziranega vodika v sredici Sonca in to je milijarde let trajajoči vir energije Sonca (masni defekt E = Δm*C²) – in tudi vir življenja na Zemlji. Po masnem deležu je helij kar drugi element v vesolju (cca 25 %, večina ga je nastala takoj po velikem poku, skoraj 75 % je v vesolju seveda vodika, le majčken delež ostalih elementov je nastal preko fuzije v zvezdah, elementi težji od železa pa pri supernovah in trkih zvezd). A smo drugi element vesolja helij zaradi njegove žlahtnosti in majhne mase odkrili komaj 18. 8. 1868 med Sončevim mrkom (Jules Janssen in Norman Lockyer) v emisijskem spektru Sončeve korone. V laboratoriju na Zemlji pa potrdili precej let pozneje, 1895 – W. Ramsay.
Več zgodovinskem pomenu mrkov in časih ponovitev – o sarosih – o potrditvi relativnosti, o merjenju velikosti in razdalj, si lahko preberete v Spikah (11/2017, 12/2017, 1/2018) ali na spletu:
https://www2.arnes.si/~gljsentvid10/clanek_son_mrk21avg2017_fizika_mrka.html
https://www2.arnes.si/~gljsentvid10/i_clanek_son_mrk21avg2017_fizika_mrka.html
https://www2.arnes.si/~gljsentvid10/clanek_son_mrk21avg2017casper_usa_u3adv_vtisi.html

Da smo se odpravili na pot, nikakor ni bilo samoumevno. Zdelo se je, da ne bom več zbral energije za tako zapleteno zgodbo, ki se je vlekla še iz časov pandemije covida-19. Za mrk 2020 v Južni Ameriki je bilo veliko navdušenja, veliko prijav, za program smo garali, bil je odličen ..., a vemo, da se je takrat svet skoraj ustavil, tudi observatoriji v Atacami. V nas pa je še tlela želja, da bi nekako vloženi trud vseeno realizirali preko mrka 2024, a so se dogovori z agencijo kam in s kom kar zapletli (tudi kombinacija mrk v Mehiki, zaradi vremena – in potem ZDA centri poletov v vesolje ali celo Atacama, se ni dala dogovoriti). Sam sem se tako umaknil iz zgodbe in rade volje pozabil na to izjemno zahtevno logistiko priprave poti, pregovarjanje z udeleženci, z agencijo, stroški so tudi kar konkretni - tako tudi doma ni bilo ravno velikega navdušenja ... Sam imam tudi goro nerešenih življenjskih izzivov, tudi leta tečejo - in saj poznate vprašanje, zakaj je meni tega sploh treba ... A vseeno mi je bilo žal, da kdo izmed nas morebiti nikoli ne bo doživel popolnega Sončevega mrka, da ne bomo spoznali modernega babilona južnih držav ZDA, da ne bomo na poti spoznali vsaj malo Turčije (leteli smo zelo nerodno, čez Istanbul, a tudi v tem je bilo nekaj simbolike z letom 2006) ... A življenje preseneča. Maja 2023 so me na Šentvidu nekateri udeleženci mrka 2017 in drugi (sploh prijatelj Marko Skoberne, Mitja Rosina, Tjaša Drnovšek, del moje družine ...) še enkrat nenadejano in zelo prepričljivo nagovorili - " pa ja gremo ..." Bil sem v dilemi zaradi že omenjenih lastnih nerešenih izzivov. A vseeno sem rutinsko pogledal po spletu, katera agencija sploh ponuja prelomni astronomski program 20. stoletja, to je Houston, Cape Canaveral (poleti na Luno), po vrhu pa še kulturno izjemno zanimiv kultni New Orleans (Hiša vzhajajočega Sonca), neskončna močvirja, plantaže, unikatno glasbo cajun-zydeco, 'veselje' v revščini, cajun in creol jezika ..., vse v bližini mrka 8. apr. 2024. In na veliko začudenje sem ugotovil, da je to agencija Trud, ki nas je 2006 popeljala v Turčijo na izjemno uspešen ogled mrka istega sarosa 139 - kako naključje.

Zapisal sem osnovno ogrodje programa s poudarkom na mrku v kombinaciji s poleti v vesolje in komunikacija se je začela. Najprej je izgledalo enostavno - prijave so letele, pojavljali so se še kolegi astronomi s podobnimi željami ... Tako, da nisem delal veliko reklame. A brez dramatičnega vložka ni šlo - zgodile so se hude poplave avgusta 2023 in s tem nekaj odpovedi, nekateri udeleženci pa so se raje odločili za Piramido Sonca v Mehiki - mesto Teotihuacan (niso pa vedeli, da tam sploh ne bo popolnega mrka, kolegica je ta podatek izvedela tik pred zdajci in bila je čisto iz sebe, bilo mi je zelo hudo zanjo in za vso njihovo druščino) - saj so nekateri hoteli porabiti že vplačan denar za mrk 2020 ..., in bilo je še nekaj res nepričakovanih odpovedi zame in za agencijo. A do konca jeseni 2023 nas je bilo dovolj, za kombi, to je 15. Agencija me je vpraša še, če bi vseeno še odprli potovanje v svojem katalogu, torej tudi na splet. Najprej sem bil skeptičen - problem je logistika - a ko sem pomislil, da bo tako lahko še več Slovencev videlo Sončev mrk, sploh mladih (mogoče nekateri prvič) in tehnološke katedrale znanja modernega človeka - sem privolil.

Zakaj poimenovanje tehnološke katedrale znanja?
Poleti v vesolje so omogočili razvoj mnogih danes vsakdanjih in samoumevnih tehnologij modernega človeka, recimo:
izjemno odporna zlitina niklja in titana je tako recimo v kolesih Lunarnih vozil kot tudi v žilnih opornicah naših teles, potem so v našem vsakdanjem življenju že desetletja prisotne fluoropolimerne smole – to je izjemen teflon, razviti so bili ostali izjemni materiali v raketnih motorjih, za toplotno zaščito raket, sond, modulov, raketoplanov ..., danes je življenje nepogrešljivo vtkano v izjemno dodano tehnološko vrednost mreže različnih satelitov (vremenski, komunikacijski, navigacijski, vesoljski teleskopi …), recimo preko posebej za to razvite elektronike za GPS navigacijo in to z uporabo Einsteinove relativnostne mehanike in rešitev, ki so jo prispevali izjemni sodobniki (recimo pozabljeni genij Schwarzschild).
Tudi računalniška omrežje, splet, imajo direktno navezavo na vesoljsko tekmo. Poglejmo zakaj? Ko je sovjetska Rusija 1957 lansirala prvi satelit Sputnik, so februarja 1958 ZDA kot odgovor šle v projekt z imenom "Advanced Research Projects Agency" (ARPA ali DARPA - prevod bi se lahko glasil "Agencija za napredne raziskave"), da bi ponovno prevzeli tehnološko prednost. ARPA je ustanovila "IPTO" ("Information Processing Technology Office") za namene programa "SAGE" ("Semi Automatic Ground Environment"), ki je prvič računalniško povezoval radarske sisteme širom ZDA - vse pod vodstvom Pentagona. Internet ali medmrežje, je okrajšava angleške besede »inter-network«. Internet uporablja sistem paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP (Transmission Control Protocol / Internet Protocol). Začetek odprtega interneta sega v konec šestdesetih let 20. stoletja (29. oktober 1969) in osemdeseta leta, ko je začel delovati kot ARPANET. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol - napisal ga je Robert Kahn leta 1973). Podatkovno omrežje zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike. Seveda je hladna vojna zelo zavirala množično uporabo svetovnega spleta.
Danes ima tako že skoraj vsak Zemljan v žepu mobilni telefon in v njem GPS relativistične preračune, ki ga varno vodijo do cilja (enako smo tudi mi navigirali pot po ZDA, tudi do kraja ogleda mrka, do Bogate). Razvoj danes samoumevne digitalne fotografije in prenos le te preko elektromagnetnih valov iz vesolja na Zemljo in obratno, je sploh po letu 2000 popolnoma spremenil način našega življenja, komunikacije in razumevanje sveta (pojavile so se tudi nove oblike umetniškega ustvarjanja, tako zaradi elektronskega zajemanja in prenosa slik preko em valovanja, kot zaradi izjemnih slik, spektrov in razlag dinamike globokega vesolja, temne snovi, temne energije, gravitacijskih valov, kvantne teleportacije - zelo se je razcvetela tudi znanstvena fantastika). Ta digitalna tehnologija zajemanja fotonov je danes vgrajena že v vsak mobilni telefon in tako lahko v vsakem trenutku posnamemo in pošljemo sliko, film do nam ljube osebe, z njo komuniciramo v »živo« preko videoprenosa ... Družbena omrežja so tako polna naših posnetkov vsakdanjega doživljanja sveta, tudi do strokovnega gradiva za naš študij ali službo prihajamo skoraj v trenutku, naše digitalne izdelke tako izmenjujemo skoraj v realnem času in nam tako ostane več časa za kakovostno preživljanje prostega časa, naj bi :). Seveda je pri uporabi modernih tehnologij nujna velika previdnost, sploh pri mladih, da jim odrasli in pedagogi pokažemo, poleg digitalnega sveta, tudi naravo, zvezdno nebo in ne zgolj Stellariuma na mobilcu in da jim verodostojno pokažemo, tudi na njihovi lastni koži, da so naši možgani prvi in ne svetovni splet.
Vrnimo se od motivacije k organizaciji.

Po odprtju potovanja za vse ljubitelje mrkov, tujih kultur, tehnoloških avantur, se je število udeležencev kar kmalu podvojilo na 30. Pridružil se je tudi prof. Rasto Snoj iz Vegove s 4 simpatičnimi učenci, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet (Vegovi to edini uspeva – vse čestitke kolegu Rastu, tudi za njegovo odlično knjigo Astronomija za gimnazije). In še je bilo kar nekaj interesentov za pot (za njih mi je zelo žal) - a se je agencija odločila, da je 30 udeležencev številka, ki se še da obvladovati ... Vse ostalo je skoraj zgodovina in oglejmo si nekaj utrinkov iz odisejade ZDA 2024.

Za našo skupino je bila značilna res velika raznolikost glede izobrazbe, poklicev, po letih (od 16 do 89 let) - a vzdušje je bilo prav zaradi tega odlično, pozitivno (vse naše kaprice smo presegli z razumevanjem pričakovane raznolikosti). Kar nekateri udeleženci niso dobili v izjemnih centrih poletov v vesolje (smo pač različni), so pa drugje – Sončev mrk, LIGO – že samo en dogodek je bil vreden vsaj dvojnega denarja (tukaj je še izjemen New Orleans, park Everglades, vožnja po močvirju, gledanje zvezd, obisk zimskih »laboratorijskih« domovanj Edisona in Forda). Samo še v Turčiji 2006 smo morebiti bili še bolj raznolika druščina sopotnikov Sončevih mrkov (iz turške avanture 2006 smo bili štirje – isti saros 139). Tudi sicer je letos iz Slovenije potovalo zelo malo ljubiteljev mrkov v ZDA, nekaj žal prevaranih jih je potovalo v Mehiko in celo nekaj iz Mehike v ZDA. Najmlajši Klemen pa je imel tokrat 16 let - takrat, ko smo si ogledali mrk v Turčiji, še ni bil rojen. Tudi ostali trije fantje iz Vegove štejejo najbrž manj kot cikel saros ...

Sam projekt ekskurzije po ZDA, ogled Sončevega mrka, nenadejan ogled LIGO, če seštejemo pluse in minuse ter zunanje zahtevne »random« okoliščine, je v resnici uspel nad vsemi pričakovanji.

Zakaj?
Prvič po treh uspešnih ogledih Sončevih mrkov (še odpovedanega koronskega 2020 v J. Ameriki sem načrtoval v kraju z lepim vremenom - Piedra del Aguila, spremljali smo le spletni prenos ... ) sem bil tokrat v velikih dvomih - ali nam bo aprilsko vreme omogočilo ogled mrka v Texasu. Napovedi 2 tedna prej so bile zgolj 20 do 40 % v prid delno jasnemu vremenu (do 3/8 neba pokritega z oblaki - manj kot polovica).
Na začetku načrtovanja poti maja 2023 tudi nisem planiral ogleda observatorija za detekcijo gravitacijskih valov LIGO (Livingston). A, ko sem januarja 2024 še enkrat preletel karto poti, sem slučajno zagledal blizu New Orleansa center LIGO - kar obnemel sem od navdušenja, priložnosti. Pišem agenciji ..., a ta nekako ne zagrabi te priložnosti. 28. 2. 2024 imamo še zadnji sestanek pred odhodom in takrat še enkrat sprožim željo, da se v naš obisk vključi tudi LIGO. Agencija sedaj nekoliko bolje dojame pomen tega centra. Končno kontaktirajo center LIGO, a ne ravno uspešno in nato še mene prosijo, če jih še jaz kontaktiram. Vedel sem, da če tega ne storim, ne bo ogleda (kljub temu, da sem tokrat želel, za razliko od leta 2020, ko sem se za vse sam dogovarjal, tako za ogled ESO - Atacama, kot ALMA-e, da letos to breme vendar prevzame agencija ...). Z Veroniko sva pisala tako službi za obiske splošne javnosti in službi za sprejem študentov, strokovnjakov. Razložila sva strukturo skupine, ki jo sestavlja kar nekaj fizikov in da ena od udeleženk dela magistrsko nalogo iz te tematike ... Tik pred odhodom v petek 5. aprila 2022 sva (kot po čudežu) le prejela pozitivno sporočilo iz LIGO centra. Takole so nama odgovorili (vmes so bili tudi prazniki):
" … The quick answer is we can NOT accommodate you at the times you requested. However, if you have more flexibility on the date or time then we might be able to accommodate your request. If you can arrive at 9 AM on April 11th we can give you a quick tour (9-10:30). Regards, W. K. "
Kot se je izkazalo, so nas gostili do 11:45 - izjemno. Spoznali so, da nas dotična tematika zelo zanima, edem izmed uslužbencev v kontrolni sobi je izjavil, da postavljamo dobra vprašanja (prof. W.
Katzman, ki nas je sprejel, je komentiral, da smo vendar fiziki …).

A največja zagata osnovnega namena poti - uspešen ogled popolnega Sončevega mrka, tudi popolne faze - je bila, da so mnogi prvič v življenju plačali kar nekaj denarja (v resnici, glede na druge agencije, vsaj 1/3 manj) in rezervirali kar veliko časa, da bi se jim končno uresničila ta lepa in hkrati plemenita želja. Sploh pa, ko sem bral izjemno zanimiv članek Marije Strojnik v majski Spiki o njenem letošnjem doživetju mrka v Texasu – me je kar naenkrat in še enkrat postalo strah za nazaj.
A jaz in še manj agencija, jim žal, teden pred odhodom, tega cilja, zaradi zelo slabe vremenske napovedi, nismo mogli garantirati (vodič pa tudi še nikoli ni doživel popolnega S. mrka, podobno je bilo 2017, kar nam tudi ni šlo v prid). Že v Sloveniji smo vsaj kakšen teden prej gledali vremenske napovedi za Texas (iskali smo seveda kraje na črti popolne faze mrka), a napovedi so bile porazne. Iz Pacifika se je namreč grozeče valila fronta na jug Texasa in proti vzhodu ZDA – prav na črto mrka.
A dogajanje zadnji dan pred odhodom, ko se je vremenska fronta za nekaj ur zamaknila in še nepričakovano dobra informacija z LIGO centra - nam je vlilo novega upanja. Že pred odhodom sem se z vodičem dogovoril, da bi načeloma kraj Clarksville z okolico (poleg še nekaj ostalih potencialnih krajev) bil vremensko najprimernejši in še dosegljiv z našima minibusoma in zdelo se je, da smo dogovorjeni. Zjutraj na Letališču v Zagrebu, uro pred poletom, se je prav ta izbira kraja opazovanja mrka izkazala vremensko kot zdaleč najugodnejša. A žal že na letalu so se s tem predlogom začele težave - vodiču se je kar naenkrat Clarksville zdel predaleč …, mladi sopotniki so kar obstrmeli ob tem stališču, ni mi bilo prijetno :( Tudi dan pred mrkom smo v Houstonu (Johnson Space Center) vprašali še dva strokovnjaka, kje bi bil najboljši kraj za ogled mrka - in sta spet potrdila okolico Clarksvilla kot najbolj vremensko obetajočo področje. Ker je večina imela kot glavni cilj poti ogled Sončevega mrka - so mi vsi zatrdili, da lahko vstanejo tudi ob 4. h zjutraj, samo da ujamemo Sončev mrk. Z veliko diplomacije in tudi parlamentiranja smo zadnji trenutek uspeli prepričati vodiča za smer Clarksville - to je za vas Bogata (tja smo prispeli le 15 minut pred začetkom, tako pozno še na noben mrk) – to je že blizu Oklahome. In, nebo se je odprlo :) In 'gospa' Bogata nas je bogato nagradila – kot se spodobi za garače :)
No - vodič mi je še vedno sugeriral, da nas lahko pelje nazaj – zakaj že na slabšo lokacijo popoldanske napovedi (in zagotovo bi zamudili mrk) - v življenju srečamo vse sorte ljudi in kdaj to ni slučaj?

Še o imenu kraja Bogata (okrog 1000 prebivalcev) - po slovensko "Rich-Woman". Na Wikipediji lahko preberemo, da je ime kraja dejansko izvedeno iz imena glavnega mesta Kolumbije (Bogotá). Baje so ta kraj v Texasu ustanovili prav prišleki iz Bogote. In še zanimivost, na ta mrk v Bogato je prišlo tudi nekaj deklet iz Kolumbije prav iz glavnega mesta Bogote - z njimi je komunicirala Veronika.


Opremo smo postavili v pičlih desetih minutah (tako hitro še nikoli), mrk se bo kmalu začel, začenjajo se prva opazovanja Sonca skozi H-alfa teleskope in tudi skozi refraktor z mylar folijo (koprena sicer delno še prekriva Sonce, a je že vidno). Vsak bo našel svoj prostor na zelenici Bogate in mnogi še ne slutijo, kaj jih čaka. V ozadju se že kaže modrina neba. Foto: Zorko Vičar.






Tik pred mrkom – in Sonce je pogumno pokukalo izza oblakov, nas pozdravilo in nam končno narisalo nasmeh na ustih. Foto: Zorko Vičar.

Ker smo bili zelo pozni za pripravo opreme, sem iskal bližnjice, kam kaj postaviti – registrator temperature in vlage sem tako z magnetkom pripel kar na prvi vijak reklamnega frizerskega salona (Family Salon) v senco strehe. Mladenke in mladeniči so urno iz kombijev na zelenico prinesli optično opremo in dve mizi (sposodili smo si jih kar v hotelu v Jewettu, niso komplicirali). Na mizo sem postavil H-alfa teleskop Lunt 35 mm, zraven pa še refraktor 80 mm, f/4 (oba na enoročni Dobsonovi montaži, eno sem predelal v zložljivo, zelo praktično) in ravno do začetka mrka nanj prilepil mylar folijo in razdelil 15 očal med udeležence (kupil sem jih za vsak slučaj tik pred odhodom v ZDA – še dobro). Nekaj jih je razdelil tudi prof. Rasto Snoj z Vegove, ki je s skupino štirih dijakov pripeljal še tri teleskope. Skupaj smo imeli torej kar tri H-alfa teleskope in dva klasična refraktorja s filtroma iz mylar folije, enega je Rasto rezerviral za slikanje mrka, sam sem slikal kombinirano. Tako smo do popolne faze mrka lahko v zasluženem miru, a hkrati v velikem pričakovanju, opazovali, kako Luna počasi prekriva Sonce, tudi za mnoge prvič vidne prominence, pege (večje prominence je v prvi fazi mrka zakrivala Luna). Omenjena oprema in sama naša dokaj velika skupina 30 ljudi, je naenkrat nase pritegnila še mnoge ostale (zaradi vremena kar zmedene, begajoče) ljubitelje Sončevih mrkov in prikupna trikotna zelenica v centru Bogate, ki je bila še ob 12:05 popolnoma prazna, se je naenkrat napolnila z radovednimi ljudmi iz celega sveta.
Prijatelji mrkov
In po začetni časovni stiski in parlamentiranju, smo se končno lahko malo umirili. Mrk (prvi poljub) se je začel ob 12:26:52 in kmalu po začetku, kot je to navada med prijatelji mrkov, smo počasi začeli spoznavati naše goste, domačine, ostale Američane in radovedneže iz celega sveta. Kot mi, so tudi oni iskali ta srečen kraj ogleda ..., dokaj razumljivo jih je pritegnila tudi naša oprema in »samozavest« - tukaj se utaborimo. In - Bogata nas je bogato nagradila, hvala?.
Seveda so bili vsi presenečeni nad živim Soncem v H-alfa teleskopu in skoraj vsak je z mobilnim telefonom skozi okular slikal prelep proces prekrivanja Sonca z Luno. Drug drugemu smo se predstavili in ugotovili, da so med gosti tudi taki, ki poznajo Slovenijo – eden od njih iz Španije celo sodeluje z našim astronomom prof. dr. Tomažem Zwitterjem. Svet je res majhen, sploh pod Lunino senco mrka. Gostje so bili izredno obzirni, zmeraj so počakali v vrsti in pokazali hvaležnost, da lahko uporabljajo našo opremo. Celo povabiti smo jih morali k okularjem.





Obiskala nas je tudi sama prikupna pastorka kraja Bogata (na majici ima drevo) - to je duhovnica ali pastorka ali tudi "pastirka" (lepo). Na sliki je poleg dela naše skupine tudi nekaj ostalih gostov iz ZDA. Foto: Zorko Vičar.




Pogovor z gosti, astronomi iz Španije. Foto: Zorko Vičar.


Obiskovalka Chelle Daly iz Arizone, ZDA - (v črtasti majici – prvič je opazovala aktivnost Sonca v H-alfa svetlobi) nam je poslala še sliko polarnega sija iz ge. širini zgolj 34 °C. Levo pa je naš zvesti sopotnik po poteh Sončevih mrkov prof. Mitja Rosina (od šestih poskusov mu je uspelo 5x – vse čestitke, tudi za častitljivih 89 let in bil je v boljši formi od nas mlajših). V teleskop pa zre Jaka Župevc, ki bo prvič doživel popolni Sončev mrk, kot tudi fantje iz Vegove in še mnogi. Foto: Zorko Vičar.



Satelitski posnetek Sončevega mrka 8. apr. 2024 na JZ Texasa – 10 min. pred popolno fazo mrka v Bogati, ki leži v centru rumenega krogca (popolna faza je na sliki od nas oddaljena okrog 670 km). Tam so modeli dajali najmanj oblakov in, niso se zmotili, tudi mi ne. Vir slike:
https://www.storm2k.org/phpbb2/viewtopic.php?t=119527&start=140

Vzdušje med prijatelji mrkov je bilo res povezovalno in veselje neizmerno – sploh ker se je nebo odprlo in ker pred kako uro skoraj noben ni zares verjel, da nam bo uspelo – no, malo že (kot prehod sužnjev čez razmaknjeno Rdeče morje). Tudi partnerka Marjetka, ki tokrat žal ni zbrala poguma za na pot – je iz Slovenije spremljala nemogoče vreme v Texasu in bila je prepričana, da bomo žal letos razočarani, ker … In - kot se je to potrdilo že mnogokrat, mrki združujejo, povezujejo in pomirjajo ljudi z vseh celin, kultur, svetovnih nazorov in sreča je zato (večinoma) na njihovi strani. Bili smo torej na pravem kraju ob pravem času, ob ravno prav jasnem vremenu, v zares elitni družbi preprostih prijateljev mrkov in astronomije. In, ko si kaj delimo med sabo, to šteje veliko več, največ.
A vreme se je še nekoliko poredno poigralo z našimi živci, z velikimi upi, z že kar preveliko samozavestjo – da ja ne bi pozabili, da skoraj nič ni odvisno od nas. Nekaj minut pred popolno fazo se je, ob skoraj že z Luno popolnoma zastrtem Soncu, ravno tam pojavil oblakec in nas dodobra prestrašil, nam dvignil adrenalin - a je po nekaj 10 sekundah popolnoma izhlapel (virga) in kmalu se je (ob 13:44) pojavil dih jemajoči diamantni prstan, drugi stik (poljub) ... Takrat smo vsi sneli očala in slavje se je začelo in je trajalo vsaj 4 min in 21 s in še daleč v popoldne ... Prizori neba, odzivi narave, svetloba Sončeve korone in zraven planeti - ko ob jasnem vremenu, nekaj čez poldan, za nekaj minut Sonce 'nerazumljivo' izgine - so seveda popolnoma nadrealistični, izven vseh vsakdanjih izkušenj našega življenja pod svobodnim Soncem. Toliko čudenja in dobre volje, lahko tudi strahu nad redkim prizorom, ko nas osvetljujejo emisijske črte zunanjih plasti Sončeve atmosfere, korone, ki jo večinoma sestavljata vodik in helij, se redko doživi v našem življenju. Tudi nekateri, ki so šli z nami iz drugih razlogov, so tokrat obnemeli in se hkrati razveselili ter razumeli, zakaj smo si tako želeli ta srečni kraj z jasnim vremenom, zakaj smo si želeli videti popolni Sončev mrk, zakaj smo vložili toliko truda, časa v ta projekt, v pogajanja kam in kdaj.




Med popolno fazo Sončevega mrka, 8. april 2024, Bogata – ZDA (oblaki grozijo, a ne sežejo do mrka, izjemna svetloba in izjemno vzdušje), foto: Veronika Vičar.
Na fotografijah lahko razberemo, da so oblaki na obzorju cel čas grozili, da nam ukradejo ta lep pogled – a Sonce in Luna sta bila zelo visoko in varno v nebeškem oknu (bili smo namreč na geografski širini 33.47 °). Med popolno fazo mrka smo brez težav blizu Sončeve korone opazili potepuha Jupitra in potepinko Venero. A komet 12P/Pons-Brooks je bil, za toliko sipane in odbite svetlobe v senco mrka (povsod okrog oblaki in kar nekaj več vlage v zraku kot med prejšnjimi mrki), prešibek. A to ni bila naša skrb, vedeli smo, da je tam, blizu Jupitra. Videti komet ob Sončevi koroni ali celo dva, bi bilo pa že preveč …, bilo pa bi lepo, seveda se nismo branili.

Kot je to veljalo tudi za prejšnje mrke, se v skupini po mrku vsaj za dva dni vzpostavi neko vzhičeno pozitivno vzdušje razumevanja, veselja, dobre volje, povezovalne misli, vse malenkostne napetosti med udeleženci izginejo ... (utrujenost, dileme s hrano, zamere, ideologije, pomisleki - ali se je sploh splačalo vložiti toliko sredstev in naporov v pot, nekateri med nami tudi svetovnonazorsko ne prenašajo ZDA, a mrk jim je vseeno pomenil več kot klasična politična delitev, večinoma vsiljena od zunaj ...). A, vse našteto ni več noben problem ob doživetju čudežnega popolnega Sončevega mrka in ob delitvi teh lepih občutkov med sabo – sploh ob letošnji vremenski loteriji.
Počutja, kaj se zgodi, če slabo vreme ukrade tak redek izjemen in lep dogodek, na srečo še ne poznam. Le delno sem začutil to zadrego med pandemijo covida-19, ko so nam takratni neljubi dogodki preprečili obisk Južne Amerike in ogled Sončevega mrka. Spremljanje mrka po spletu pa je seveda enako kot srečanje z ljubo osebo preko zooma ... Takratno pandemsko dogajanje je žal delno vplivalo tudi na organizacijo ogleda tega mrka. Poznam pa breme, kaj pomeni, če organiziraš ogled za več ljudi in se bojiš, da ti narava ali šoferji ne bodo naklonjeni. Med tem norim procesom priprav na pot do mrka si vedno rečem, nikoli več, škoda živcev. A če pomislim, da bi tako prikrajšal mnoge za ta čudovit in tudi znanstveno pomemben pojav (naš ljubi prof. Mitja Rosina je zmeraj z nami in nam tudi pomaga pri organizaciji), si tako povrnem vsaj nekaj prekinjenih nevronskih povezav med pripravo in samo potjo na mrk. Mrk je kot zakonski stan, v njem ni zmeraj lahko, a brez njega življenje ne gre naprej (kdo pa nosi avreolo, korono v zakonu?). Da je to velika odgovornost, pokaže nadaljevanje naše napete zgodbe, napetega tekmovanja v prostoru mrka s časom in vremenom ter našimi živci. Po polni fazi mrka se nam je razkrila še ena večjih prominenc na robu Sonca (vidna je bila že med popolno fazo, prej pa jo je zakrivala Luna) v obliki indijanskega šotora - tipija. Ta izjemen pojav je na tiste, ki jih fizika Sonca res zanima (in večina iz naše skupine prej še ni opazovala sonca v H-alfa svetlobi - recimo Mojca in Matija Ž., domačinka Chelle Daly … - Mitja Rosina je ta pojav opazoval drugič v življenju, prvič med sestankom za mrk poleti 2023), naredil podoben vtis kot sam Sončev mrk ali še večjega. Med, oz. pred mrkom, žal smo prišli pozno na opazovališče, ni bilo časa, da bi vsi opazovali in opazili prominence, vsaj velikih ne, ker jih je kmalu zakrila Luna. Ta navdušujoč odziv praktično celotne skupine na to izjemno dinamiko Sonca samo kaže, da šole, univerze žal zamujajo priložnost, da bi našim otrokom, študentom približale vsaj opazovalno astronomijo.
Z Rastom sva tako zvečer med druženjem pred enim izmed hotelov udarila debato o seriji mojih člankov v Spiki in še kje, da bi astronomija v šoli dobila vsaj takšen status (po številu ur), kot ga ima recimo gospodinjstvo. Pobudi trenutno slabo kaže pa vendar se časi tudi spreminjajo – vesolje je večno, puhloglavi politiki, ministri in direktorji pač ne. Primarni problem šolstva je trenutno celo sam obstoj, temelj, saj kronično primanjkuje učiteljev, sploh za fiziko in matematiko (a če bi še astronomi priskočili na pomoč, bi bilo morebiti nekoliko lažje, tega se ministri žal ne zavedajo). Poudaril sem, da sem bil v kontaktu z Zavodom RS za šolstvo, a se je ustavilo že pri trenutnem razrezu predmetnika in ur, kjer sta omenjena predmetnik in razmerje ur več ali manj nedotakljiva. Dobil sem pa obljubo, da bodo astronomske vsebine dobile nov zagon preko delavnic ali taborov za učitelje in rečeno mi je bilo še, da če še univerze nekoliko bolj motivirajo bodoče učitelje, bo tudi astronomija dobila večjo vlogo v izobraževanju ... Zavodu sem tudi predlagal vmesno rešitev, recimo, če se fiziki pri prenovi učnih načrtov doda nekaj ur (vsaj toliko, kot smo jih imeli recimo mi v gimnaziji) – bi pa astronomija potem lahko dobila vsaj nek zaključen sklop ur znotraj fizike (recimo cca 20 ur, kot v naših časih). A sva se na koncu z Rastom strinjala z mnenjem osebe, nekoč zaposlene na Zavodu RS za šolstvo, ki je glede na lastne izkušnje in izkušnje kolegov še pred korono izjavila preprosto, a bolečo resnico – da je žal ta izjemno pomemben Zavod RS za šolstvo postal zgolj en velik »zverinjak« vseh proti vsem. A ta »zverinjak« žal hranimo mi preprosti ljudje … Najprej se mi je ta trditev zdela pretirana, zgolj del osebnega razočaranja ... A sem leta 2022 na občnem zboru DMFA - da gre na ministrstvu za šolstvo nekaj sistematično v napačno smer - dobil še eno potrditev. Znan garač na področju astronomije je namreč na vprašanje, a jim pri tekmovanjih kaj pomaga Zavod RS za šolstvo, odgovoril: »A zavod za šolstvo še obstaja?« Naslednja in zadnja potrditev, da smo v šolski politiki žal zašli, je seveda izjemno pomanjkanje učiteljev naravoslovja. Trend strokovnega izplena šol (znanje učencev) po letu 1996 pa je sploh zaskrbljujoč – učenci imajo namreč manj znanja, a višje ocene.
A delavcem Zavoda RS za šolstvo je vendar potrebno stopiti v bran. Najbrž večina zaposlenih tam dela z najboljšimi nameni, se tudi iskreno trudi za dobrobit učiteljev, otrok, nekaj jih tudi poznam, so fejst ljudje, a tisti, ki jim dirigirajo, jim nalagajo ritem in melodije, žal miselno izhajajo še izpred časov renesanse … In danes vidimo rezultat »zverinjaka«, v resnici šolske politike, ki se žal sprejema izven stroke. Učitelj danes tudi formalno ni več spoštovan poklic, na pedagoge se spravljajo tako starši, učenci kot odvetniki, tudi ravnatelji in politiki, zato skoraj noben noče več učiti. Predmetnik in sploh programi naših šol pa so slabši od onih iz Trubarjevih časov – metode učenja pa so predantične, spominjajo na zverinjak (zakaj že). Tisto, kar še deluje po šolah, je zgolj zaradi prizadevnosti posameznih pedagogov in njihovega zdravega razuma.

Šolska politika je zares v krizi – predolgo s(m)o dovoljevali nasilje v šolah, tako med vrstniki, nad stroko, nad učitelji. Zaradi zabetoniranosti šolskih programov, zastarelih učnih vsebin, smo pozabili, da čas in razvoj tečeta naprej – recimo, naša šolska fizika je ostala v 19. stoletju. Pod pretvezo prijaznosti pa so popolnoma porušili razmerje med ocenami in znanjem in to ne more koristiti nobenemu, še najmanj mladim z odličnimi ocenami, a s pomanjkljivim znanjem. Žal zato ni pričakovati hitrih rešitev na bolje – posledično mladi ljudje tudi niso več navajeni delati pod kreativnim stresom (torej recimo v šolah), saj smo jih prav v teh šolah naučili, da ti odlična ocena pač pripada ne glede na znanje. Danes je v mnogih srednjih šolah že problem 4000 let star 'Pitagorov' izrek. Revščina v znanju je v resnici najusodnejša za posameznika in dotično skupnost. Vse, kar imam, nosim s seboj. Danes morebiti zgolj v mobilnem telefonu povezanim s spletom, uporaba »umetne inteligence«, recimo ChatGPT, a to nikakor ni zadosti.


Prof. Rasto Snoj je ujel izjemne podrobnosti v Sončevi koroni preko različnih časov osvetlitev. Ekskurzija v ZDA 6. - 16. april 2024 - popolni Sončev mrk 8. april 2024, kraj Bogata - Texas.

Od mraka naše šolske realnosti se vrnimo na mrk, na čas po polni fazi in na dejstvo, po kako tanki črti do neuspeha (razočaranaj) smo v resnici hodili. Nekaj časa smo torej še opazovali Sonce v H-alfa svetlobi, se slikali, a oblaki so zmeraj bolj prekinjali pogled na izginjajoči Sončev mrk (kot so to, tokrat pravilno, napovedovali vremenski modeli in zato smo tudi potovali v Bogato 300 km od hotela). Temperatura se je počasi višala na vrednosti pred mrkom (do 33 °C). Nekaj časa smo še vztrajali, tudi zaradi merjenja temperature. Do konca mrka smo pospravili opremo, nazadnje logar za merjenje temperature in vlage in se počasi nabasali v naša kombija. A le kakšno uro po mrku se je sprožila huda nevihta, veter in močan dež sta našo vožnjo dodobra upočasnila. Grmenje v tem delu ZDA je precej drugačno kot v Sloveniji - je kratko, odrezavo - nobenih sekundarnih udarov. Kakšno srečo smo imeli, si ne znamo niti predstavljati - no in seveda nekaj znanja o vremenu tudi – in še enkrat, vso pregovarjanje kam na mrk, dolge priprave, potrpljenje ob protislovni človeški naravi, vseh naših kapricah, se je bogato poplačalo. Uspelo nam je torej videti tudi popolno fazo Sončevega mrka – že dolgo nisem bil tako vesel in hkrati tako prazen po koncu misije nemogoče.

Sončev mrk sarosa-139 (pripada mu tudi letošnji mrk) bo 16. julija 2186 trajal kar 7 min 29 s (to je nekje na limiti najdaljših mrkov). Imel bo magnitudo 1,0805 in bo pokrival pas širok 267 km. Letošnji je bil maksimalno širok 198 km. No - tega mrka pa ne smemo izpustiti :). Saros 139 se je začel z mrkom 17. maja 1501 in se bo končal 3. julija 2763.


Diamantna prstana in različne podrobnosti popolne faze Sončevega mrka 8. aprila 2024 v kraju Bogata (13:44:06 - 13:48:27), Texas, ZDA. Korona je bila izjemno bogata v Bogati. Morebiti smo pričakovali več prominenc – a že te, ki smo jih videli, so za mnoge udeležence bile pravo odkritje – to šteje. Foto: Zorko Vičar



Uspela nam je misija nemogoče in zato izjemno veselje po koncu mrka. Kljub apokaliptični vremenski napovedi smo preko strokovnih izkušenj zbrali dobro družbo ob pravem času na pravem kraju, prevozili 300 km in skozi razprto nebo ujeli izjemen Sončev mrk (mnogi prvič in to šteje) - 8. april 2024, naš srečen kraj Bogata je ležal na centralni črti mrka, Texas, ZDA. Kakšno olajšanje - vsaj delno sem si obnovil nevronske povezave – bilo je res težko … Po mrku pa nas je stuširala še nevihta – in tudi te nevihte smo bili veseli. Foto: 'Our eclipse friend'

Temperatura in vlaga pred, med in po mrku - primerjava štirih mrkov
Najdaljša fizikalna vaja mojega življenja, ki traja že 25 let: 1999, 2006, 2017, 2024. Kaj nas pouči primerjava, a znamo razložiti razlike?

Med mrkom v Texasu 2024 sem pred mrkom izmeril zdaleč najvišjo temperaturo zraka 33 °C. Zakaj že temperatura med Sončevimi mrki pada? Ker nam Luna počasi zastira in na koncu popolnoma zakrije vir sevalne energije – to je naše Sonce. In ne pozabimo, med popolnim Sončevim mrkom (izračunali 2017 v Spiki) dnevna globalna temperatura pade skoraj za stopinjo Celzija. A se v tem pojavu skriva kaka ideja, da preprečimo globalno segrevanje?



Graf poteka temperature in relativne vlage med Sončevim mrkom v kraju Bogata, Texas, ZDA. Časi na grafu so podani v "Central Daylight Time" (lokalni čas). Sončev mrk se je začel (prvi poljub) ob 12:26:52. Temperatura se je zaradi pozitivne energijske bilance (Bogata je na začetku mrka še zmeraj prejela nekaj več energije od delno zastrtega Sonca, kot je je oddala s sevanjem, prevajanjem …) pričakovano višala še 25 minut, tja do 12:50 - na 33 °C (to je najvišje med štirimi mrki) - in je nato padala do konca popolne faze ob 13:49 na 26.5 °C in je na tej vrednosti vztrajala tja do 14:05 (torej še 15 minut po popolni fazi – pričakovani fazni zamiki, kot dnevni ali letni hod temperature, ki ne sledi višini Sonca). Nato je temperatura naraščala do maksimuma pred mrkom (podobno kot med prejšnjimi mrki), a nadaljnje naraščanje se je ustavilo zaradi oblačnosti. Razlika med temperaturnim maksimum zraka pred popolno fazo Sončevega mrka in temperaturnim minimumom po popolni fazi, je bila torej 6,5 ° C. To je največji padec temperature med mrki, a tudi pri največjem maksimumu pred mrkom, ki sem jih do sedaj pomeril - to so mrki v letih 1999, 2006, 2017, 2024.

Primerjalna tabela mrkov glede na temperaturo, relativno vlago in gostoto vodne pare. Gostota vodne pare je izračunana iz meritev temperature in relativne vlage. Meritve so seveda potekale v senci praktično pod enakimi pogoji na vseh mrkih.

Tem.[°C]         R. vla.[%]    Gos. H20 pare[g/m3]  Sončev mrk 
-------		 ---------       -------------------     --------------------------- 
33 		51.0 		18.2 		  2024-04-08 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. *****
26.5		65.0 		16.3 		  2024-04-08 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  ***** 
26 		26 		6 		  2017-08-21 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. **
20		35.5 		6 		  2017-08-21 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  **  (1600 m. n. v.)
25 		52 		12 		  1999-08-11 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
21		65		12		  1999-08-11 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem. 
18.5 		62 		10 		  2006-03-29 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
16.5 		71 		10 		  2006-03-29 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem. (ob morju) 

Tmaks_Tmin [°C]	Tmaxs [°C]	Leto
6.5		33		2024
6		26		2017
4		25		1999
2		18.5		2006